Staš Zgonik

17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Kultura

»S koncerti je povezan celoten sklop poklicev, od tonskih mojstrov do t. i. roadijev«

Peter Baroš, generalni sekretar Slovenskega glasbenoinformacijskega centra (SIGIC), opozarja, da je glasbena scena trenutno v nekakšnem kolapsu

© Uroš Abram

Zastoj v glasbenem sektorju ne bo trajal le do sprostitve najstrožjih karantenskih ukrepov. Koncerti, ki so z upadom prodaje nosilcev glasbe postali ključni vir prihodkov v glasbeni industriji, bodo verjetno ena zadnjih stvari, ki bodo spet dopuščene. Kako bodo preživeli glasbeniki v vmesnem času?

Glasbeniki se nekoliko lahko znajdejo s pomočjo pretočnih storitev, morda bodo njihovi poslušalci pripravljeni plačati tudi za koncert na daljavo. A pri tem odpade praktično vse podporno osebje. Ena od možnosti je tudi, da se bodo začeli koncerti v manjših formatih, z manj občinstva, kar pa seveda pomeni, da bodo pri najbolj zaželenih glasbenikih cene vstopnic za koncerte izjemno visoke. Moram pa reči, da me vseeno ni pretirano strah. Če se je kdo sposoben na novo organizirati in pobrati iz krize, je to muzika. Bo pa tukaj gotovo v prednosti t. i. underground scena, ki je manjša in bolj prilagodljiva, najtežje pa bo tistim, ki so najtrdneje povezani s trenutnimi prevladujočimi vzorci poslovanja.

Kaj pa prihodki iz obstoječih pretočnih storitev (angl. streaming) za poslušanje glasbe? Koliko lahko to nadomesti izpad prihodkov od koncertov v živo?

V začetku te krize je kazalo na to, da bi ukrepi za omejevanje gibanja ljudi lahko pozitivno vplivali na ta segment prihodkov, da bo uporabnikov teh storitev več, vendar pa najnovejše globalne številke tega ne dokazujejo. Morda imajo ljudje res več časa, a so hkrati zaradi spremenjene dnevne rutine, na primer manj vožnje z avtomobilom, priložnosti za poslušanje bolj omejene. Sicer pa je zaslužka iz teh storitev, ki dejansko doseže glasbenike same, razmeroma malo glede na denarje, ki se sicer obračajo v tej industriji.

Koliko lahko glasbenike rešujejo avtorska nadomestila za predvajanje na radijskih postajah?

Za tiste glasbenike, ki ustvarjajo do »radia prijazno« glasbo, ta nadomestila pomenijo precej dober dohodek. V Sloveniji je sicer glede tega problem, ker ta denar ne prihaja v obliki vsakomesečnega izplačila, ampak v večjih zneskih enkrat do dvakrat na leto. S tega vidika je lahko za nekoga, ki izplačilo prejme v tem času, problematično dokazovanje zmanjšanja prihodkov zaradi krize, ki bo pogoj za upravičenost do državne pomoči samozaposlenim.

Glasbeniki so ključni, nikakor pa ne edini del glasbenega sektorja. Kaj pa preostali?

Koncertna scena je katalizator celotne ekonomske verige glasbenega posla. Vse se veže na koncerte: tempiranje izdaje albumov, priprava turnej ... S koncerti je povezan celoten sklop poklicev, od tonskih mojstrov do t. i. roadijev. In trenutno je vse v nekakšnem kolapsu. Zagotovo bodo največji problem množični dogodki, kot so glasbeni festivali, saj bodo zadnji v vrsti za »normalizacijo« stanja. Glede na to, kakšna infrastruktura je v ozadju največjih festivalov, si je zelo težko zamisliti, kako bi se lahko ta segment brez neke izdatne državne pomoči spet zagnal v doglednem času.

Se lahko po vašem mnenju od letošnje sezone poletnih festivalov že poslovimo?

Z nekaterimi organizatorji sem bil v stiku in za festivale, ki so predvideni za avgust, še vedno menijo, da jih bo morda mogoče izpeljati. A tudi če bi to bilo mogoče, bodo programi zagotovo zelo okrnjeni. Številni glasbeniki se na festivalih ustavijo v okviru daljše turneje, zaradi omejevanja potovanj pa so te zdaj zelo vprašljive. Na drugi strani je seveda vsaj tako pomembno vprašanje, kaj bo z obiskom, predvsem tujcev. Kar nekaj slovenskih festivalov je pretežno odvisnih od tujih gostov. Izvedba festivala je lahko v takih razmerah še večje finančno breme kot njegova odpoved.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.