Obletnica smrti Silvana Furlana

Danes mineva petnajst let, odkar je umrl Silvan Furlan (1953–2005), ključna figura za vznik Kinoteke ter njen prvi in dolgoletni direktor

V Slovenski kinoteki so v marcu in aprilu načrtovali projekcije njegovih deset najljubših filmov, na dan obletnice pa organizirati poseben dogodek z okroglo mizo. Ker je dvorana zaradi pandemije zaprta, bodo obletnico njegove smrti zato deloma prenesli na kinotečno spletno stran in družabna omrežja, kjer se ga bodo spomnili njegovi prijatelji in sodelavci, ter na Bazo slovenskih filmov (BSF), kjer bo med 22. in 28. aprilom na ogled njegov dokumentarno-igrani film o filmski zvezdi Iti Rini Deklica s frnikulami (1998).

"Silvan Furlan je bil ena osrednjih osebnosti slovenskega filma zadnjih tridesetih let. Njegova nesebična in požrtvovalna ljubezen do filma je zaobjemala praktično vse razsežnosti ukvarjanja s tem medijem – od pisne refleksije do ustvarjanja, od izobraževanja do promocije, od organiziranja do arhiviranja –, predvsem pa je pustil neizbrisen pečat kot osrednja osebnost snovanja kulturne politike na področju filma v času po osamosvojitvi Slovenije," so zapisali v Kinoteki.

Med letoma 1982 in 1990 je bil glavni urednik revije za film in televizijo Ekran, pri Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju, kjer je bil zaposlen od leta 1981, pa je ustanovil zbirko Slovenski film, v kateri so bila objavljena nekatera temeljna dela o domačem filmu. Ustanovil je Jesensko filmsko šolo, mednarodno odmeven kolokvij za teorijo in zgodovino filma. Bil je tudi soustanovitelj Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala ter eden od pobudnikov in podpornikov festivala Kino Otok - Isola Cinema in Animateke. Zelo dejaven je bil tudi kot član Mednarodnega združenja filmskih arhivov in kinotek – FIAF.

Leta 1994 je Silvan Furlan postal direktor nove, samostojne Slovenske kinoteke, ki je kmalu postala središče slovenske filmske kulture. Prizadeval si je za ureditev statusnih in prostorskih vprašanj matične hiše, njegova pa je tudi zasluga za temeljito posodobitev in prenovo kinotečne dvorane leta 2005. Na Silvanovo pobudo je nastala tudi domača art kino mreža.

Skupaj z Lilijano Nedič je po naključju odkril dve filmski mojstrovini, ki sta dolga desetletja veljali za izgubljeni: Ko sem bil mrtev (1916) Ernsta Lubitscha in Prvi sledovi starosti (1913) Franza Hoferja ter ju predstavil na Dnevih nemega filma v italijanskem Pordenonu.

Silvan Furlan je pustil neizbrisen pečat kot osrednja osebnost snovanja kulturne politike na področju filma v času po osamosvojitvi Slovenije.

Za svoje delo je dobil tudi številna priznanja. Že leta 1981 je prejel zlato ptico, leta 1989 Župančičevo nagrado za uredniško in soavtorsko delo pri zborniku V kraljestvu filma, leta 1995 pa je ekipa Slovenske kinoteke pod njegovim vodstvom prejela še eno zlato ptico za filmsko področje. Posthumno je leta 2005 prejel tudi nagrado mesta Ljubljana.