40 let od Titove smrti

Virtualna razstava Tito in tisk, od ikone do kulta bo predstavila izbor iz zbirke starih časopisov, ki pripovedujejo o Josipu Brozu Titu, njegovem boju, prevzemu oblasti, vladavini in smrti

Ob 40. obletnici Titove smrti bo virtualna 3D Galerija Vodnikove domačije Šiška v sodelovanju z Muzejem tiska pripravila razstavo Tito in tisk, od ikone do kulta, po kateri se boste lahko sprehodili preko vmesnika in platforme KUNSTMATRIXX. Na razstavi, ki jo bodo odprli 9. maja ob 20.00, je kustos Ali Žerdin iz zbirke starih časopisov izbral tiste, ki pripovedujejo o Josipu Brozu Titu, njegovem boju, prevzemu oblasti, vladavini in smrti. Razstava se začne z izvodi časopisov iz leta 1944 in konča maja 1980, ki so bili natisnjeni med Pekingom in New Yorkom.

Ko je 4. maja 1980 v Ljubljani umrl Josip Broz Tito, so časopisni uredniki po vsem svetu novico o njegovi smrti, razumeli kot dogodek, ki sodi na časopisno naslovnico. Nostalgiki bodo na časopisnih naslovnicah prepoznali državnika svetovnega formata, kritični opazovalci pa ne bodo mogli spregledati, kako uniformiran je bil jugoslovanski tisk.

Razstava, ki je nastala ob štirideseti obletnici Titove smrti, je razdeljena v 17 vsebinskih sklopov, ki jih spremlja izbor fotografij (arhiv Muzeja novejše zgodovine in Joca Žnidaršiča – v sodelovanju z Galerijo Fotografija), posnetkov ter glasbe po izboru Borje Močnika. V prodajnem kotu galerije bo mogoče kupiti izbor fotografij Joca Žnidaršiča, na voljo pa bo tudi izbor knjig o Titu in antikvarni predmeti.

5. maja 1980 so naslovnice vseh večjih svetovnih časopisov poročale, da je Josip Broz umrl. New York Times je na naslovnici zapisal, da se je poslovil zadnji voditelj iz časa druge svetovne vojne.

Oktobra 1944 se je Titova slika znašla na naslovnici ameriške revije Time. V tistem trenutku so se odvijali zaključni boji za osvoboditev Beograda, Josip Broz Tito pa se je po obisku Moskve, kjer se je sestal s Stalinom, zadrževal v romunskem mestu Craiova. Avgusta istega leta se je pri Neaplju srečal s Churchillom. Oktobra 1944 je na zahodu in vzhodu že veljal za poveljnika zavezniške vojske. O tem je govorila tudi ilustracija Borisa Chaliapina, potomca ruskih emigrantov, na prvi strani enega najuglednejših svetovnih tednikov.

7fV39vSCZUQ

Status ikone osvobodilnega boja je dobil že med vojno; nekaj so k temu prispevale tudi nemške okupacijske sile, ko so njegovo podobo natisnile na tiralici, največ pa so k oblikovanju ikone prispevali časopisi. Ko je bila 9. maja 1945 natisnjena posebna številka Slovenskega poročevalca, je bila na naslovnici izrisana Titova podoba. Istega dne je v Mariboru izšla prva številka časopisa (danes se imenuje Večer) s Titovim likom na naslovnici. K Titovemu ikoničnemu statusu je marsikaj prispeval zahodni tisk. Če je bil po 2. svetovni vojni do potez jugoslovanskega voditelja kritičen, je po letu 1948, ko se je razšel s Stalinom, zahodni tisk Tita poveličeval. 

5. maja 1980 so naslovnice vseh večjih svetovnih časopisov poročale, da je Josip Broz umrl. New York Times je na naslovnici zapisal, da se je poslovil zadnji voditelj iz časa druge svetovne vojne. Reviji Time in Newsweek sta po Titovem pogrebu Jugoslaviji najavljali čas hude negotovosti, nemška revija Der Spiegel je krizo napovedovala že januarja 1980. Jugoslovanski tisk pa se je zatekal k obrazcu o vztrajanju na Titovi poti", je o razstavi zapisal kustos Muzeja tiska Ali Žerdin.

Razstavo bosta pospremila tudi dva preddogodka:

• 4. maja ob 21.00: Spletni pogovor ob 40. obletnici Titove smrti: anekdote in osebni spomini (gosta: Joco Žnidaršič in Mitja Meršol; moderator: Ali Žerdin)
• 6. maja ob 18.00: Spletni pogovor: Ali Žerdin: Muzej tiska (v okviru Festivala angažiranega pisanja Itn. se bo z Alijem Žerdinom, o Muzeju tiska pogovarjal član festivalske ekipe Itn)

Po razstavi, postavljeni v 3D virtualni prostor, se bomo sprehodili od doma, preko vmesnika in platforme KUNSTMATRIXX. Povezava za vstop bo objavljena 15 minut pred odprtjem na FB strani Vodnikove domačije v Šiški.

Titov pogreb velja za enega največjih pogrebov kakega voditelja v zgodovini

Tita so že v začetku leta 1980 sprejeli v ljubljanski klinični center, kjer so mu morali kasneje zaradi zamašenih žil amputirati levo nogo. A kljub temu je 4. maja umrl. Star je bil skoraj 88 let.

Pogreba, ki so ga 8. maja pripravili med sedemdnevnim državnim žalovanjem, se je glede na uradne podatke udeležilo 209 delegacij iz 127 držav, štirje kralji, pet princev, šest predsednikov parlamenta, 31 predsednikov držav, 22 predsednikov vlad in 47 zunanjih ministrov. Titov pogreb še vedno velja za enega največjih pogrebov kakega voditelja v zgodovini.

Tita so pokopali v Hiši cvetja na beograjskem Dedinju. Njegov grob je postal svojevrstna turistična atrakcija, ki ga je doslej obiskalo več kot 20 milijonov ljudi.

Pogreba, ki so ga 8. maja pripravili med sedemdnevnim državnim žalovanjem, se je glede na uradne podatke udeležilo 209 delegacij iz 127 držav, štirje kralji, pet princev, šest predsednikov parlamenta, 31 predsednikov držav, 22 predsednikov vlad in 47 zunanjih ministrov.

Leta 2013 so poleg njega pokopali tudi njegovo zadnjo soprogo Jovanko, od njega mlajšo 32 let. Tito je bil pred njo poročen drugim z Mariborčanko judovskih korenin, 22 let mlajšo Herto Haas, s katero sta se uradno ločila po drugi svetovni vojni.

Josip Broz se je rodil v Kumrovcu Hrvatu Franju Brozu in Slovenki Mariji Javoršek maja 1892. Obstaja več datumov njegovega rojstva, na koncu pa je uradno obveljal 25. maj. Tako je bilo zapisano v času, ko je služil avstro-ogrsko vojsko.

Jugoslavija na čelu s Titom je v mednarodnem prostoru uživala določen ugled, tudi zaradi Gibanja neuvrščenih, katerega pobudnik je bil poleg tedanjih predsednikov Egipta, Gane, Indije in Indonezije, prav Tito.

fX1Sbmsflzs