Dick Johnson Is Dead

Neskončen film.

Tale doku o človeku, ki komaj čaka, da spet umre, vas bo zgrabil – in ne bo vas več pustil stran. Kirsten Johnson, režiserka odmevnega dokuja Cameraperson, ugotovi, da se njegovega ostarelega očeta, Dicka Johnsona, priljubljenega psihiatra iz Seattlea, loteva Alzheimer (demenca), kar jo tako zaprepade in potre, da mu reče: Ti si psihiater, jaz sem snemalka – zakaj ne bi posnela filma o tvojem umiranju? »Rekel je da.« Za začetek mu v cerkev prinesejo krsto, v katero se uleže – kot da je mrtev. Ni mrtev. Vrne se. A spet umre. Najprej nanj pade klimatska naprava – in ga zgazi. Mrtev. A se vrne. Pa se raztrešči po stopnicah. Mrtev. A se vrne. Gre po cesti in se zgrudi – infarkt. Mrtev. In ker je adventist (nič filmov!), gre v nebesa – kombinacijo kičaste tapete ter bleščic, pokovke in konfetov, ki letijo »z neba«. Kirsten s pomočjo kaskaderjev, scenografov in garažnih specialnih efektov ustvarja nove in nove »smrti« ter nove in nove verzije »nebes«.

Njen oče tako umira in se vrača. Vmes celo pravi, da je kot v Neskončnem dnevu, v katerem se Bill Murray vedno znova zbuja v isti dan, a moral bi reči, da je kot v seriji Russian Doll, v kateri Natasha Lyonne, alias Nadia Vulvokov, stalno umira in ponovno oživlja. In trik je v tem, da imate nekajkrat občutek, da Dick Johnson, neverjetno podoben Hughu Hefnerju, ustanovitelju Playboya, res umre. A se vrne – živ. Kaj če vmes res umre, pa je tale igrivi, duhoviti, esejistični doku – film v filmu v filmu – le tako zmontiran, da izgleda živ? Itak se zdi, da Kirsten vse te očetove »smrti« režira zato, da bi se lažje pripravila na njegovo smrt – da bi torej lažje shajala z dejstvom, da ga izgublja. In da bi to storila, si izmisli unikatno, nadrealistično, lucidno morbidno, zelo inovativno pripovedno – in terapevtsko, če hočete – tehniko. Morda si celo šeherezadsko domišlja, da ne bo umrl in da ga bo rešila, če bo nenehno režirala njegove fiktivne, filmske smrti. Obenem pa ni nobenega dvoma, da gre Dick Johnson v nebesa – v filmu bo vekomaj živel, film mu omogoča ponovno vstajenje in posmrtno življenje, film so nebesa, v katerih živi po smrti. »Vedno sem hotel igrati v filmih,« dahne Dick Johnson. Komaj čaka, da spet umre. (Netflix)