DK, STA

 |  Kultura

Novi predsednik slovenskega PEN je nekdanji minister za kulturo

Dosedanjo predsednico Ifigenijo Simonović je nasledil Tone Peršak

Tone Peršak

Tone Peršak
© Borut Krajnc

V ponedeljek so na Slovenskem centru PEN potekale volitve predsednika. Dosedanjo predsednico Ifigenijo Simonović je nasledil Tone Peršak, ki je v svoji karieri že zasedal to mesto, sicer pa je znan tudi kot pisatelj in politik. V vladi Mira Cerarja je bil minister za kulturo od leta 2016 do 2018.

Peršak je predsednik Slovenskega centra PEN prvič postal leta 2004. Ob neki priložnosti je takrat povedal, da "PEN nima niti tankov niti veliko denarja, lahko pa govori in verjamemo, da beseda še premore nekaj moči".

Slovenski PEN je nastal leta 1926, njegov prvi predsednik pa je bil Oton Župančič. Med drugo vojno center ni deloval, ponovno je zaživel leta 1962 ter svoj ugled in vlogo stičišča med vzhodom in zahodom potrdil s prireditvijo svetovnega kongresa PEN na Bledu leta 1965.

Slovenski PEN je nastal leta 1926, njegov prvi predsednik pa je bil Oton Župančič.

Od leta 1962 so Slovenskemu centru PEN predsedovali Matej Bor (1962-1966), Mira Mihelič (1966-1975), Filip Kumbatovič-Kalan (1975-1981), Miloš Mikeln (1981-1987), Drago Jančar (1987-1991), Boris A. Novak (1991-1996), Marko Kravos (1996-2000), Veno Taufer (2000-2005), Tone Peršak (2005-2009), Marjan Strojan (2009-2015, začasno 2016/2017), Evald Flisar (2015-2016) in Ifigenija Simonović (2017-2020).

Mednarodni PEN s svojimi 145 centri po 104 državah na svetu prepoznava in zagovarja dejstvo, da je književnost bistvena za razumevanje in sodelovanje z drugimi svetovi. Če namreč nisi sposoben slišati glasu neke druge kulture, kako jo lahko razumeš, so zapisali na spletni strani Slovenskega centra PEN. Ta je tudi organizator tradicionalnih blejskih srečanj.

PREBERITE TUDI:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.