Grega Repovž

Grega Repovž

20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Uvodnik

Vzdušje dokaj sproščeno

Polona Fijavž je dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije. Pred odhodom v berlinsko dopisništvo je bila zunanjepolitična komentatorka na TV Slovenija.

Je zelo dobra novinarka. Na svojem profilu na Twitterju vsak dan objavlja kratke novice o boju Nemčije in njene vlade proti epidemiji. V nadaljevanju bomo navedli njene tovrstne objave od 11. do 18. novembra. So namreč nazoren prikaz, zakaj ima država z najintenzivnejšo proizvodnjo v Evropi, najbolj fleksibilnim prebivalstvom in najbolj odprtimi mejami tako stabilno epidemiološko sliko.

»Nemški minister za delo: ljudje, ki so bolni, ne smejo delati. Če so okuženi s korono in bolni, po zakonu o zaščiti dela ne smejo delati.«

V nasprotju s slovenskimi politiki v Nemčiji vsi odgovorni izrecno poudarjajo, da bolni ne smejo delati, in temu so prilagojena tudi nadomestila. Že ves čas imajo stroga pravila, ki, ko gre za zdravje, obvezujejo oboje, delodajalce in delojemalce. V Sloveniji ni tako. Na dan prihajajo podatki, da okuženi s covid-19, ki imajo lažjo obliko poteka bolezni, celo v domovih za starejše še naprej delajo. Še huje. Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva je v sredo sporočil: »Naši člani nas množično obveščajo, da jim delodajalci v primeru znatne verjetnosti, da so se s covid-19 okužili na delovnem mestu, ne želijo izpolniti ustrezne prijave poškodbe na delovnem mestu. Slednja je namreč predpogoj, da lahko osebni zdravnik kot vzrok odsotnosti z dela opredeli poškodbo pri delu, zaradi česar je delavec upravičen do 100 % nadomestila plače.«

»Nemčija ima strategijo in pravila hitrih testov od 15. 10. Ministrstvo je zagotovilo nakup 6 milijonov testov oktobra, 9 milijonov novembra, 11,5 milijona decembra. Najprej jih zagotovijo domovom za starejše, za oskrbovance, zaposlene in obiskovalce, 20 po osebi na mesec, in zdravstvenim ustanovam.«

Slovenija nima strategije hitrih testov od 15. oktobra. Slovenija dejansko še nima strategije hitrih testov, ampak jo šele napoveduje. Slovenija tudi nima strategije testiranj v kritičnih institucijah in organizacijah. Redno tedensko testiranje zaposlenih v bolnišnicah in zdravstvenih domovih naj bi uvedli šele v naslednjih tednih. V šolstvu ni testiranja. V domovih za starejše ni rednega testiranja. V Sloveniji tudi sploh ni tako imenovanih pool testov, s katerimi se na združenem vzorcu preverja prisotnost virusa v večjih organizacijah ali institucijah, na primer posameznih enotah podjetij. Tega sploh ne počnemo.

»V Nemčiji naj bi bile od decembra učinkovitejše maske FFP2 na voljo za vse starejše po simbolnih cenah, stroške bo prevzela država.«

V Sloveniji o tem vlada sploh ne razmišlja, čeprav se virus že ves čas najbolj širi med starejšimi. Vlada tudi ni zagotovila običajnih mask, ki bi bile na voljo vsem, ki delajo v šolstvu. Dejansko imajo v veliko zdravstvenih in varstvenih ustanovah že spet premalo zaščitne opreme. »

V Nemčiji je v karanteni 300 tisoč otrok, šole kljub temu delujejo. Zapirajo jih delno in kratko, da je škoda čim manjša. Učitelje nadomestijo ali pa tudi ne. Pomembno je, da imajo vsi otroci kar se da enake pogoje, škoda ob šolanju od doma je prevelika, še vztrajajo pristojni.«

V nasprotju s Slovenijo v Nemčiji šole zapirajo glede na epidemiološko stanje v posamezni regiji, mestu ali celo kraju. V Sloveniji so zaprte vse šole že peti teden. Razmere so res težje, vendar v petih tednih zaprtja šol vlada ni predstavila nobenega dodatnega ukrepa ali napovedala, kako bo potekalo šolanje v prihodnje.

»Na javnem prevozu ni povečanega tveganja okužb, je pravkar sporočilo nemško ministrstvo za promet, na podlagi priporočil Charitéja in RKI.«

Zadnji zapis je bil objavljen to sredo. Res je: Slovenija nima tako dobrih raziskovalnih ustanov, kot je berlinska bolnišnica Charité. Vendar pa ima dostop do vseh teh ugotovitev v državah, ki to raziskovalno moč imajo. Lahko bi spremljali, kaj delajo države, ki imajo dostop in možnost opravljanja teh raziskav. To velja za skoraj vsa v zgornjih tvitih navedena področja. Vendar v Sloveniji ne iščemo zgledov. Nismo uvedli hitrih testov, pred tremi tedni smo celo za dober teden dni ustavili splošno testiranje. Domov za starejše nismo zaščitili, glavna strategija vlade na tem področju je skrivanje podatkov, ne pa testiranje vseh, ki so v stiku s stanovalci. Kljub temu da je jasno, da se okužbe širijo na delovnih mestih, vlada zoper ta problem ne namerava ukrepati.

A še ena velika razlika je med Nemčijo in Slovenijo. V Sloveniji strokovnjaki molčijo, ker se ne upajo nastopati javno. Molčijo tudi zdravniki. Molči večina epidemiologov. Molčijo uslužbenci po ministrstvih. Molčijo profesorji na fakultetah. Strah pred diskreditacijo, ki bi sledila morebitni kritiki, je premočan.

V Sloveniji smo šole zaprli pred petimi tedni. Pred petimi tedni smo zaprli tudi lokale in restavracije ter večino trgovin. Ta teden smo ustavili javni promet. Stanje se navkljub temu še ne izboljšuje. Ljudje še vedno hodijo v službe, ker si ne upajo ostati doma – eni zaradi pričakovanj delodajalcev, drugi zaradi strahu pred izgubo prevelikega dela dohodka. V domovih za starejše je stanje strašljivo.

Končajmo še z enim tvitom Polone Fijavž: »V Nemčiji so z 2. 11. zaprli bare, restavracije, športne in kulturne ustanove, šole so odprte, trgovine tudi. Tako kot so predvidevali, se je število okuženih začelo zmanjševati 10 dni po ukrepih. Vzdušje dokaj sproščeno.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.