Uredništvo

22. 11. 2020  |  Kultura

Nagrajenci 31. Liffa

Vodomca je prejela grško-poljsko-slovenska koprodukcija Sadeži pozabe

Včeraj so na spletni slovesnosti razglasili nagrajence 31. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala - Liffa, ki je letos zaradi epidemioloških razmer potekal virtualno, preko platforme videa na zahtevo. Vodomca za najboljši film iz sekcije Perspektive je prejel film Sadeži pozabe režiserja Christosa Nikoua, grenko-sladka zgodba o brisanju in pisanju bolečih osebnih spominov.

Sadeži pozabe

Sadeži pozabe

Žirija za nagrado vodomec, v kateri so bili Zdravko Duša, Marina Gumzi in Ženja Leiler, je za najboljši film izbrala grško-poljsko-slovensko koprodukcijo, ki jo po njeni oceni lahko beremo tudi kot aktualno parabolo o prostovoljni družbeni amneziji. Posebno omembo v tej sekciji pa si je prislužil film Moj jutranji smeh srbskega režiserja Marka Đorđevića, ki ga je žirija ocenila za komedijo, "čeprav se ravno ne krohotamo".

XvJ4cwUDaig

FWYydxmkrHw

Nagrado za najboljši kratki film, o kateri so odločali Katja Lenarčič, Rok Kajzer Nagode in Igor Prassel, je prejel portugalsko-francoski film Nevidni heroj režiserke Cristele Alves Meira o slepem Duarteju, ki na vroč poletni dan v Lizboni išče svojega prijatelja, zelenortskega priseljenca Leandra. Film po oceni žirije subtilno odpira vprašanja identitete in razumevanja pogosto nevidnih manjšin v družbi.

Posebno omembo med kratkimi filmi pa so namenili animirani Zimi v deževnem gozdu, ki v podtonu pokaže na pospešeno izginjanje tropskega deževnega gozda. Režirala jo je Anu-Laura Tuttelberg v sodelovanju med Estonijo, Mehiko in Litvo.

Nagrado Fipresci, ki jo podeljuje žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev, je dobil kosovsko-nemško-belgijski film Izgnanstvo režiserja Visarja Morine. Po oceni žirije, v kateri so bili Veronika Zakonjšek, Žiga Brdnik in Nace Zavrl, gre za napeto družbeno srhljivko, ki gledalca postavi v kožo kosovskega priseljenca v Nemčiji, ki na vsakem koraku čuti, da je tujec.

lwi9Rf6CkUY

V obrazložitvi so zapisali, da film predstavlja pomemben prispevek k razumevanju jugovzhodne evropske regije, iz katere se ljudje zaradi pomanjkanja perspektive v domovini množično izseljujejo prav v nemško govoreče dežele, pa tudi širše družbe, ki je vedno bolj zaznamovana z migracijami ter bolj ali manj spodletelo in nasilno integracijo.

Nagrado Art kino mreže Slovenije, o kateri so odločali Gregor Janežič, Žan Papič in Uroš Zavodnik, je dobil italijansko-francoski film Martin Eden režiserja Pietra Marcella, ki "odslikava intimen boj posameznika, vpetega v razredni boj družbe, ki bi ga že morali preseči, vendar se skozi film soočimo s kruto realnostjo, da smo še vedno v istem brezizhodnem položaju."

IZlYEd4MOCU

Posebno omembo Art kino mreže Slovenije pa je dobil poljsko-švicarski film Švic Magnusa von Horna, in sicer zaradi drznosti avtorja, ki se sooči s sodobnim likom vplivnice na socialnih omrežjih. Lik po oceni žirije "odslikava zgolj iluzijo nekega idola za visoke brezbrižne interese kapitala".

ttQ5UvM6SSA

Na letošnjem virtualnem Liffu je bilo na ogled 23 celovečernih in 16 kratkih filmov iz 29 držav.ZDA. Na platformah, prek Cinesquare.net in v videoteki DKino televizije Telekoma Slovenije, so zabeležili približno 12.000 ogledov. Ogled filmov 31. Liffa bo mogoč še do nedelje do polnoči.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.