Uredništvo

 |  Kultura

Pozicija umetnika kot delavca v času

Mednarodni plesni projekt Tri sestre v režiji in koreografiji Gregorja Luštka

© Barbara Čeferin

Danes ob 20.00 bo na spletni strani tretji oder live stream premiera mednarodnega plesnega projekta Tri sestre v režiji in koreografiji Gregorja Luštka ter koprodukciji APT Novo mesto in Plesnega Teatra Ljubljana. Avtorski plesni in raziskovalni projekt v izhodišču izhaja iz premišljevanja o poziciji umetnika kot delavca v času, ko posameznikovo identiteto, morda bolj kot kadarkoli, definira njegova produkcijska in proizvodna vrednost. 

Skozi konkretno združitev internacionalno zastavljenega uprizoritvenega kolektiva, zavezanega skupni ideji, skupnemu estetskemu idealu odnosa do univerzuma, skupnemu etičnemu kodeksu, neko obliko vsebinske ideje udejanja že z lastno prezenco, tj. s prisotnostjo lastnega {plešočega} telesa na odru. Projekt torej išče potencial umetnosti v njeni združevalni in kolektivni zmožnosti, ki nastaja kot šiv razlike, istosti in drugosti.

Uprizoritev je zamišljena kot presek dokumentarnega, osebno izpovednega in plesno nemimetičnega gledališča. Dokumentarno in motivno fabulativno izhodišče projekta je osrediščeno okrog osebnih biografij treh plesalk {Bettina Földesi, Rosella Pellicciotti in Kristýna Šajtošová}, ki so se priselile v Slovenijo k svojim partnerjem {Matic Starina, Žigan Kranjčan, Juš Zidar}, delujočim na polju uprizoritvenih umetnosti, ki bodo aktivirani v različnih oblikah v plesni emancipaciji.

Uprizoritev je zastavljena kot avtentični prostor emancipacije, ki združuje šest protagonistov oz. tri pare. V njihovih intimnih vezeh, potezah, oblikah, razlikah, odporih se išče gradivo za skupno naracijo, v kateri njihov gestus intime in intimizma postaja del interakcije skupnega z občinstvom.

"Skozi iskanje kolektivnega umetniškega jezika, katerega medij je predvsem plešoče telo, se išče izpolnjenje v odnosih, tudi ljubezenskih, onstran okvirov ekonomsko-političnega neoliberalizma dejanskosti. V uprizoritvi s prezentacijo lastnega singularnega, z vsem, kar jih v realni dejanskosti določa {status migrantk, brezposelnih, nenazadnje tudi status partnerk, žensk, umetnic …} v njihovem novem kulturnem kontekstu, nastaja/-jo kot umetniško delo samo na sebi," so zapisali ob predstavi.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.