Grega Repovž

Grega Repovž

29. 1. 2021  |  Mladina 4  |  Uvodnik

Nezaupnica? Seveda!

Zakaj je predsednik državnega zbora in dejansko drugi človek SMC Igor Zorčič takoj, ko je bilo mogoče, pograbil možnost, da do glasovanja o nezaupnici o delu predsednika vlade Janeza Janše in imenovanju Karla Erjavca ne pride, ter začel nemudoma sesuvati nezaupnico in napadati njene protagoniste? Zakaj ni, kot bi naredil vsak predsednik državnega zbora, ki se zaveda pomena doma demokracije, naredil vsega, da bi vsem poslancem omogočil glasovanje na daljavo, glede na to, da smo v epidemiji? Zakaj je šel tako daleč, da si je preprosto izmislil, da NIJZ ne odobrava glasovanja na daljavo poslancem, ki bi bili okuženi, čeprav na nacionalnem inštitutu o tem ne vedo nič? Zakaj je šel celo tako daleč, da je govoril, da tega ne omogoča noben parlament, ko pa smo lahko vsi že videli tajno glasovanje naših poslancev v evropskem parlamentu?

Razlog je seveda jasen: ker je začutil, da se lahko tako reši iz svoje osebne zagate. Ko je namreč začutil, da obstaja minimalna možnost, da ne pride do glasovanja in s tem preštevanja, da torej obstaja minimalna možnost, da se mu ne bo treba izreči za odkritega podpornika Janeza Janše, SDS in vladne politike, da mu torej ne bo treba javno razkriti svojih kart, je to še isti trenutek tudi izkoristil. Pa čeprav se je zavedal, da si s tem dela vsaj na kratek rok škodo in da deluje tako resnejši podpornik Janše, kot je v resnici. Zorčič seveda ve, kaj Janša je, verjetno ga intimno zavrača toliko kot sleherni poslanec opozicije, a mu v tem trenutku položaj njegove stranke v tej vladi ustreza. Morda računa, da bo on naslednji kandidat za premiera, morda računa, da bo tako lažje prevzel vodenje SMC, kar je očitno njegova ambicija.

Zorčič je seveda le eden izmed poslancev, izstopa pa zato, ker je hkrati predsednik državnega zbora in ima pri vsem skupaj posebno vlogo ter tudi več moči, ki izhaja iz njegove funkcije. A prav zaradi Zorčiča in drugih poslancev koalicije, ki na podoben način upajo, da se jim ne bo treba izreči, je dolžnost javnosti, da vztraja, da opozicija ponovno vloži nezaupnico o delu vlade Janeza Janše. To izčiščenje si javnost namreč preprosto zasluži. Pa ne gre le za poslance SMC in DeSUS.

Predsednica SD Tanja Fajon je na primer to sredo poudarila, da je zdaj, ko ni jasno, ali poslanska skupina DeSUS sploh podpira kandidaturo svojega predsednika stranke Karla Erjavca za predsednika vlade, morda čas za razmislek o tem, ali ne bi opozicija odstopila od predloga nezaupnice. Ta predlog sicer ni presenetljiv, SD se že ves čas obotavlja in malce pritiska na zavoro pri nezaupnici. Zakaj? Že ves čas ni mogoče najti racionalnega odgovora. Fajonova je šla v sredo na primer celo tako daleč, da je začela govoriti o predčasnih volitvah, pri tem pa ve, da je to tisto, s čimer dejansko tudi Janša ves čas grozi poslancem DeSUS in SMC. S tem je zaupanje pri potencialnih prestopnikih le še omajala.

Ustanovitev opozicijske koalicije KUL in nato postopna priprava nezaupnice – najprej z Damijanom, nato pa z Erjavcem – sta že doslej razkrili veliko dvoličnosti in preračunljivosti. Dejansko se je pred nami postopoma razgrnila nenavadna mreža interesov in preračunljivosti. Karl Erjavec je na primer počasi na plano spravil interese in dejanska zavezništva svoje poslanske skupine – v kateri se do danes razen Polnarja nihče še ni upal izreči, da bo na glasovanju tako ali drugače dejansko podprl Janeza Janšo. Zakaj ne? Ker tudi poslanci DeSUS vedo, kaj s tem podpirajo. Tako kot ve Zorčič. Nobeden od teh ljudi se noče javno postaviti na stran Janeza Janše – pri čemer pa se bo marsikdo z muko na koncu vseeno očitno moral, nekateri bodo razkrili svoja dejanska prepričanja, nekateri pa bodo tako ravnali zaradi dogovorov, ki javnosti niso znani. A prav za to gre: v nekem trenutku bodo morali javno povedati, da jim lastni interesi in dogovori pomenijo več kot to, da se Slovenija spreminja iz demokratične v avtokratsko državo. Pač, temu danes nihče od njih ne more več ugovarjati. Še New York Times je zelo jasno zapisal: gre za kulturni boj, za spreminjanje družbe v malo Madžarsko.

A če se vrnemo k SD. Ne vemo, kakšen je namen Tanje Fajon, ne vemo, zakaj v SD tako ravnajo in ali resno mislijo, da bi se radi umaknili iz te zgodbe. Brez dvoma pa je to le še razlog več, da poslanci preostalih strank opozicije sami vložijo predlog konstruktivne nezaupnice. Vloži ga namreč lahko že samo deset poslancev. Nezaupnica bo brez dvoma trenutek, bo bodo morali čisto vsi razkriti svoje karte. Ne verjamemo sicer, da ima Tanja Fajon kakšne skrite interese in dogovore. Ne moremo pa tega zatrditi za celotno poslansko skupino SD. Predvsem pa je preprosto prišel čas, da vsi poslanci, začenši s poslansko skupino stranke DeSUS in predsednikom državnega zbora Zorčiča, javno povedo, ali podpirajo to, kar se v tej državi dogaja. Pa ne gre le zanje: čas je, da to storijo tudi ostali poslanci SMC, na primer vodja poslanske skupine Janja Sluga, ki ves čas pošilja signale, da Janševe vlade ne podpira tako goreče. Dovolj je te dvojne igre. To glasovanje je pomembno tudi zaradi prihodnjih volitev – pa četudi bodo šele leta 2022. Da se bo vedelo, da so imeli priložnost ustaviti destrukcijo vladavine prava v Sloveniji in tega niso storili.

Janša je v zadnjih dneh postal še agresivnejši – tak je od tistega trenutka, ko je začutil, da se je začela enotnost glede nezaupnice rušiti. Res je: nezaupnica ima majhno možnost za uspeh – a dejansko prav nič manjšo, kot jo je imela pred enim mesecem, le vse skupaj je iz tedna v teden bolj transparentno. Čas je, da se vsak poslanec odkrito postavi tja, kjer dejansko stoji. In če je to ob Janši, naj se torej postavi tja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.