Nasilna oblast
Konec oktobra 2013 je bilo v Carigradu moreče. Protesti, ki so se začeli junija, najprej kot protesti proti pozidavi mestnega parka Gezi, nato pa zoper postopno, a vidno prehajanje države v diktaturo, so bili takrat že večidel zadušeni. Kljub temu je bil skoraj vsak dan v ožjem mestnem središču vsaj en protest. Nenadoma so se pojavili ljudje, se zbrali, da bi pokazali nestrinjanje z Erdoganom in njegovo krvavo oblastjo. Strah in groza protestirajočih sta hladno visela v zraku. Njihova telesa so bila živčna, vsak izmed njih pa pripravljen, da se požene v beg. A hkrati so bile silhuete odločne in polne tiste ponosne gotovosti človeka, ki ve, da je na tem, da bo izgubil vse. Ko so iz različnih smeri nato prišli bleščeče opremljeni in oblečeni policijski robokopi, prav takšni, kakršne danes gledamo na ljubljanskih ulicah, se je skupina protestnikov ali čisto zbila v nekakšno človeško kepo, da nikogar ne bi bilo mogoče potegniti iz nje, spet drugič pa so se protestniki pomešali med nakupovalce na bleščavi nakupovalni ulici Istiklal.
Nikoli, ampak res nikoli si ne bi mislili, da bomo kdaj prav takšen strah čutili v Sloveniji, na Kongresnem trgu v Ljubljani. Nikoli si ne bi mogli misliti, da se bodo ljudje na enak način bali slovenskih policistov. A pretekli petek, ko so se protestniki zbrali, da bi sporočili, kako nesprejemljiv je Janšev napad na avtonomijo univerz, je bil ta viseči strah prisoten na celotnem trgu. Slovenski policisti so se prejšnji petek vedli enako kot istanbulski. To niso bili več »naši policisti«, tisti, ki skrbijo za javni red. To so zdaj Janševi policisti, roka oblasti. V trojkah so počasi stiskali krog okoli res majhne in popolnoma mirne skupine protestnikov. Protestniki so se ozirali okoli sebe, gledali, ali še lahko odidejo, preden jim bodo spet izrekli kazen. Da, tukaj policisti protestnikov ne zaprejo, ampak jih po madžarsko kaznujejo denarno. Toda strah ni nič manjši. Večina najvztrajnejših je plačala že več tisoč evrov kazni. Ne zmorejo več.
Na ulici Istiklal je bil najbolj pretresljiv protest mater, katerih otroke so med protesti junija 2013 aretirali. Matere so stale mirno in zravnano, oblečene v črna oblačila, s slikami otrok na plakatih in fotografijah. Kakšna moč je bila na teh žalostnih, trpkih, a odločnih obrazih. Državni robokopi so stali na drugi strani ulice, v matere se niso drznili drezati. Ko so to soboto očetje in matere v Trbovljah protestirali zoper nerazumno zapiranje in odpiranje šol, jih policisti niso ustavili. So pa še isti dan pregledali posnetke na youtubu in jim nato na domove prinesli kazni. Še nedavno smo se v Sloveniji zgražali nad dejstvom, da na Kitajskem policija pregleduje posnetke na youtubu.
Ne vemo, ali se ministri in poslanci strank, ki tako vneto sodelujejo v vladi Janeza Janše, sploh zavedajo, kako se je Slovenija na ulicah že spremenila, kako neprijetno postaja v državi pod njihovo oblastjo. Zdi se, da ne. A tako, kot ne vidijo tega, verjetno ne vidijo, da so sami enaki ujetniki – seveda najprej lastnih utvar, da so oni tisti, ki to vlado delajo kljub vsemu liberalno (kot predsednik državnega zbora Zorčič samega sebe prepričuje v javnih nastopih), dejansko pa so ujetniki Janeza Janše. Zdaj, ko je vsaj začasno opešala moč koalicije Kul, Janša spet kaže jezo in prezir do njih. V sredo je na primer na koalicijskem sestanku na enak način, kot njegova policija grozi protestnikom, grozil stranki SMC – s čim drugim kot z volitvami. Kakor je bilo mogoče neuradno izvedeti, je njene predstavnike napadel enako trdo, kot policisti napadajo protestnike: če zakon, ki bo družil javne agencije, v državnem zboru ne bo sprejet, če poslanci SMC spet ne bodo enotno glasovali za vladni predlog, bo sprožil predčasne volitve. Kako predvidljivo.
Da je Janša pripravljen na volitve, jim daje vedeti tudi na druge načine: dal je ustanoviti koalicijo Povežimo Slovenijo, pripravljeni so popravki volilne zakonodaje, SDS ima, kot je mogoče izvedeti z lokalnih ravni, že tako rekoč sestavljeno listo kandidatov. In kaj je pri tem najbolj noro? Da v SMC ne razumejo, da bo Janša v nekem trenutku res sprožil volitve. Pa ne samo to: da Janša ve, da bodo v tistem trenutku ostali popolnoma sami in brez podpore. No, da se SMC ali DeSUS po političnem obratu ne bi pobrali, Janša ves čas skrbi. Vsi se spomnimo, kako sta skupaj s Kacinom dan za dnem poniževala ministra iz stranke DeSUS Tomaža Gantarja. Takoj ko je kazalo, da mu javnost zaupa, je vsak teden dobil vsaj eno politično klofuto. In kaj dela Janša ministrici za šolstvo Simoni Kustec, članici SMC? Vsak teden jo poniža. Res vsak teden. Vsako njeno potezo izniči, njo pa osmeši. A kot poslanci DeSUS ne razumejo, da so bile puščice, ki so letele v Gantarja, namenjene njim, ker je bilo Janši pomembno, da so čim šibkejši, tako v SMC ne razumejo, da s poniževanjem Kustečeve Janša ponižuje celotno SMC. Ali kot je Karl Erjavec pred kratkim javno povedal Počivalšku: z nakupom medicinske opreme se je Počivalšku zgodilo to, kar se je meni s Patrio. A tudi Počivalšek ne razume, kako spretno ga Janša manipulira, da bi ga na koncu pustil na cedilu. To pač Janša naredi »prijateljem«. Navsezadnje je to naredil tudi Jožetu Pučniku.
Seveda so bili po koalicijskem srečanju predstavniki SMC ogorčeni nad Janševim ravnanjem. Vendar so že tako globoko zabredli v to svojo neetično enačbo, da sploh ne razumejo več, kaj se z njimi dogaja. Tako kot ne razumejo, da so v očeh volivcev (na primer staršev iz Trbovelj) dejansko oni tisti, ki so policistom dovolili, da jih nadlegujejo in jim izrekajo kazni. Ravnanje policistov namreč volivcev SDS in NSi ne moti. In to so še edini volivci, ki podpirajo vlado, če morda v SMC še niso opazili.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.