Invazija na Ljubljano

Invader, svetovno znani ulični umetnik, ki je že drugič obdelal ulice naše prestolnice

Motiv iz videoigre Space Invaders na fasadi lokala Bife v ljubljanski Šiški ali umetniško delo z naslovom LJU_28, Ljubljana, 2021, ki med drugim razkriva, da je to Invaderjev osemindvajseti mozaik v slovenski prestolnici.

Motiv iz videoigre Space Invaders na fasadi lokala Bife v ljubljanski Šiški ali umetniško delo z naslovom LJU_28, Ljubljana, 2021, ki med drugim razkriva, da je to Invaderjev osemindvajseti mozaik v slovenski prestolnici.
© Osebni arhiv Invaderja

Nedavno so se na pročeljih številnih ljubljanskih stavb čez noč pojavili nenavadni mozaiki, ki v slogu starodavnih videoiger upodabljajo različna bitja, od zmajev prek netopirjev do vesoljcev. Družbo delajo podobnim stvaritvam istega avtorja, ki izbrane zidove ljubljanskih ulic krasijo že skoraj petnajst let. Za številne mimoidoče bodo ti mozaiki videti kot naključni okrasni ornamenti, a gre za dela svetovno priznanega francoskega umetnika, ki že dobrih dvajset let po vsem svetu ustvarja zakrit pod gostim oblakom anonimnosti: ko se ob redkih priložnostih pojavi v medijih, svoj obraz cenzurira, že od nekdaj pa je v javnosti znan zgolj pod psevdonimom Invader. »Lahko obiskujem svoje lastne razstave, ne da bi obiskovalci vedeli, kdo sem, čeprav stojim le nekaj korakov stran od njih,« pravi.

Pri skrivanju identitete je tako pazljiv, da niti njegovi starši ne vedo, da je umetniška zvezda svetovnega ranga: že dvajset let živijo v iluziji, da je njihov sin zaposlen v gradbeništvu, kjer polaga keramične ploščice. Invader resnično polaga keramične ploščice, a tega ne počne kot gradbenik, temveč kot umetnik, in to načelno počne na skrivaj, zamaskiran, v urbanih okoljih, izključno ponoči, samoiniciativno ter brez dovoljenja lastnikov stavb ali lokalnih avtoritet. Vsaka ploščica, ki jo zacementira na izbrano javno površino, predstavlja en piksel grafične podobe, ki se je iz virtualnega preselila v resnično: ko like iz računalniških iger preseli v resničnost, jih »osvobaja«, tako kot nekako osvobaja tudi umetnost, saj jo namesto v galeriji predstavi na ulici.

Njegove umetnine so ustvarjene po vzoru kultne arkadne videoigre iz poznih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, imenovane Space Invaders (Vesoljski zavojevalci), od koder je umetnik črpal tudi navdih za svoj psevdonim. Tudi motivi njegovih umetnin se pogosto sklicujejo na zgodnja leta računalniških iger in na sorodne staroveške, »spikselirane« digitalne grafike. Sprva je Invader upodabljal predvsem osrednje like retro videoiger, ki jih imenuje »popolne ikone našega časa, v katerem so digitalne tehnologije kot srčni utrip našega sveta«, pozneje pa je nabor motivov razširil na različne ikonične, navadno popkulturne subjekte.

Potuje po vsem svetu in se ustavlja v mestih, kjer izvaja uličnoumetnostne intervencije, ki jim pravi »invazije«. Svoj pečat je pustil na številnih težko dosegljivih mestih, od Eifflovega stolpa prek kitajskega zidu do napisa Hollywood v Los Angelesu. Na prelomu tisočletja mu je uspelo nalepko »space invaderja« skrivaj zalepiti celo na Jacquesa Chiraca, takratnega predsednika Francije. Pravzaprav niti nebo niti morska gladina ne pomenita meje za njegove domiselne umetniške intervencije: pred leti je svoj mozaik z balonom poslal visoko v nebo – dobrih 35 kilometrov nad Zemljo, ustvarjal pa je tudi med potapljanjem na morskem dnu ob mehiški obali. Lokacij svojih invazij ne omejuje na metropole, zato lahko njegova dela najdemo tudi na ulicah bolj eksotičnih krajev, kot so denimo Mombasa, Katmandu in navsezadnje tudi Ljubljana.

Ljubljanske ulice je že drugič opremil s svojimi umetninami na pobudo Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC), v katerem je do 18. maja na ogled tudi razstava njegovih del na papirju, ki gledalcu »prvič ponuja možnost, da začuti fragmentarnost, razpršenost in v globalnem in konceptualnem pogledu natančno izoblikovanost Invaderjeve umetniške ideje, s katero igrivo in duhovito omrežuje svet«.

Ja, čeprav so »invazije« projekt, ki skuša umetnost na ulicah predstaviti predvsem sleherniku, ki v galerije načelno ne zahaja, je veličino Invaderjevih del prepoznal tudi institucionalni umetniški svet. O tem nenavadnem odnosu med ulično in institucionalno umetnostjo je spregovoril tudi v intervjuju za Mladino.

Zakaj je – tudi po desetletjih velikega mednarodnega uspeha – pomembno, da ohranjate svojo anonimnost? Tudi na ta intervju prav zaradi svoje anonimnosti odgovarjate pisno. 

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.