Metafora za potovanje v dvoje

Premierna uprizoritev predstave Zberi svoje ptice po besedilu Drage Potočnjak 

V Cankarjevem domu Ljubljana bo 27. maja ob 20.00 premiera predstave Zberi svoje ptice, ki je nastala  po besedilu Drage Potočnjak ter v režiji in koreografiji Branka Potočana. Gre za pronicljivo in poetično dramo absurda med dvema človekoma, ki imata za seboj svoji življenji, ob sebi drug drugega, pred seboj pa le še dom za starostnike. Njuno poslednje potovanje je polno vtisov, spominov, hudomušnih prerekanj, grenkih skrivnosti in drobnih naklonjenosti. 

Predstava Zberi svoje ptice je metafora za potovanje v dvoje, ki je hkrati realno in nadrealno. Nanj se odpravita Starec in Starka; on še vedno vihrav in zbadljiv, ona vztrajna in jezična. Je tudi prosti in hkrati obvezujoč tok asociacij, odsev starajoče se zahodne družbe, večnega vprašanja o življenju in smrti in obenem "ogljični odtis" postpandemičenga sveta, v katerem se resničnost, kakršno smo poznali doslej, iz dneva v dan briše.

In medtem ko že vemo, da je svet razklan, ko se podobe preteklosti mešajo s projekcijami prihodnosti, Starec in Starka potujeta naprej. A zdi se, kot da kljub vsemu izrečenemu in neizrečenemu svet zunaj ne obstaja več, kot da drugih ljudi na njuni poti sploh ni. Spremlja ju le še glasba klavirja, ki jima narekuje ritem izginevanja v večnost in ju povezuje z vladaricami neba. Pticami.

"Zdi se, kot da ničesar ne zapuščata, da nikamor ne odhajata, da ves čas ostajata. Tu. Pred nami. Z nami. V njunem živahnem in mestoma strastnem dialogu bivajo le še fragmenti pomena in smisla, ki se v iskanju otipljivega življenjskega mozaika srečujejo v lirični poetiki absurda. Gre za alegorično in poetično skico iztekajočega se življenja. Trije protagonisti bivajo v istem (odrskem) prostoru, vendar v različnih resničnostih. Ne vidijo se in ne komunicirajo drug z drugim," je zapisala Andreja Kopač.

Dramaturgija in asistenca režije: Andreja Kopač, glasba: Matjaž Marinič, zvočni posnetek: Silvo Zupančič, lektorica: Mateja Dermelj, kostumografija: Slavica Janošević, maska: Barbara Pavlin