Umrl je Josip Osti

Pesnik, pisatelj in prevajalec je bil neprecenljiv povezovalec ljudi, jezikov in kultur

V 77. letu starosti je v domačem Tomaju v soboto umrl Josip Osti, pesnik, pisatelj in prevajalec, vrhunski umetnik ter neprecenljiv povezovalec ljudi, jezikov in kultur.

Pesnik, pripovednik, esejist, literarni kritik, antologist in prevajalec Josip Osti se je rodil v Sarajevu, od leta 1990 pa je kot svobodni umetnik deloval v Sloveniji. Za svoj dom si je izbral Tomaj, kjer je živel tudi njegov najljubši pesnik Srečko Kosovel.

Osti je diplomiral na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Bil je urednik študentskega lista Naši dani, urednik pri založbi Veselin Masleša, tajnik podružnice pisateljev Sarajeva in Društva pisateljev BiH, direktor mednarodne literarne prireditve Sarajevski dnevi poezije in urednik revije Books in Bosnia and Herzegovina ter predsednik Društva književnih prevajalcev BiH.

Njegov opus, ustvarjen v jeziku spominov, kot je poimenoval svojo bosanščino hrvaške provenience, in od leta 1995 v slovenščini, obsega več kot 20 pesniških zbirk, pet proznih in 14 knjig esejev in literarnokritiških tekstov. Uredil je deset antologij slovenske in bosansko-hercegovske poezije in proze ter prevedel okrog 90 knjig in 16 iger slovenskih avtorjev. Okrog 40 knjig je bilo prevedenih v druge jezike.

Odločitev za pisanje v slovenščini je Osti opredelil za svojo najbolj pogumno odločitev. Za prvo knjigo v slovenščini, Kraškega narcisa, je leta 1999 dobil Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko.

Med njegovimi pesniškimi zbirkami so Barbara in barbar, Sarajevska knjiga mrtvih, Salomonov pečat, Jutranjice, večernice, Tomajski vrt in druge. Za zbirko Vse ljubezni so nenavadne je leta 2006 prejel Jenkovo nagrado.

Med nagradami in priznanji, ki jih je prejel za svoje literarno in prevajalsko delo, je tudi nagrada vilenica, ki jo je na istoimenskem mednarodnem literarnem festivalu v organizaciji Društva slovenskih pisateljev dobil leta 1994.

Kot je ob novici o Ostijevi smrti zapisali pesnik in pisatelj Boris A. Novak, je Osti, potem ko se je uveljavil kot eden izmed osrednjih pesnikov Bosne in Hercegovine ter kvaliteten in plodovit prevajalec slovenske književnosti, v času jugoslovanskih vojn in obleganja Sarajeva našel svoj novi dom v Sloveniji ter začel pisati v slovenščini.

"Njegova sveža, globoko osebna in izrazno močna ljubezenska lirska je doživela izjemno priljubljenost, prozna dela, ki jih je objavljal v zadnjem obdobju svojega življenja, pa sodijo med najpomembnejše literarne dokumente prelomnih in tragičnih dogodkov zadnjih desetletij," je navedel Novak.

Osti je bil po besedah pesniškega kolega vsestranski literarni ustvarjalec z izvirnim, avtentičnim ter zvrstno razvejenim in obsežnim opusom, ki je obogatil slovensko književnost ter jo s številnimi prevodi uveljavil v svetu. "Bil je pogumen človek in družbeno angažiran intelektualec. Zaradi kritičnih stališč je imel pogosto težave z oblastmi," je še spomnil Boris A. Novak. Njegov zapis ob Ostijevi smrti objavljamo spodaj v celoti.

SPOROČILO O SMRTI PESNIKA IN PREVAJALCA JOSIPA OSTIJA

Sporočam žalostno novico, da je včeraj, 26. junija 2021, po dolgi in težki bolezni na svojem domu v Tomaju mirno umrl pesnik, prevajalec, esejist in urednik Josip Osti.

Rodil se je l. 1945 v Sarajevu. Potem ko se je uveljavil kot eden izmed osrednjih pesnikov Bosne in Hercegovine ter kvaliteten in plodovit prevajalec slovenske književnosti, je v času jugoslovanskih vojn in obleganja Sarajeva Osti našel svoj novi dom v Sloveniji ter začel pisati v slovenščini. Njegova sveža, globoko osebna in izrazno močna ljubezenska lirska je doživela izjemno priljubljenost, prozna dela, ki jih je objavljal v zadnjem obdobju svojega življenja, pa sodijo med najpomembnejše literarne dokumente prelomnih in tragičnih dogodkov zadnjih desetletij. Njegov literarni in prevajalski opus je impozanten: objavil je 40 pesniških zbirk, 12 knjig proze, 30 zbirk esejev, 3 knjige pogovorov in dopisovanj ter 24 antologij slovenske in bosensko-hercegovske poezije in proze. Iz slovenščine je prevedel neverjetnih 140 knjig in dramskih besedil. Bil je tudi eden izmed najbolj prevajanih bosanskih in slovenskih avtorjev: 7 Ostijevih knjig je prevedenih v slovenščino, 17 v angleščino, 14 v hrvaščino, 10 v italijanščino itd. Bil je vsestranski literarni ustvarjalec z izvirnim, avtentičnim ter zvrstno razvejenim in obsežnim opusom, ki je obogatil slovensko književnost ter jo s številnimi prevodi uveljavil v svetu.

Manj znan je podatek, da je bil Osti v mladosti državni prvak v sprinterskih disciplinah ter član jugoslovanske atletske reprezentance v štafeti.

Bil je pogumen človek in družbeno angažiran intelektualec. Zaradi kritičnih stališč je imel pogosto težave z oblastmi. Med jugoslovanskimi vojnami je organiziral pomoč za begunce in pisateljske kolege v obleganem Sarajevu; v Vodnikovi domačiji v Ljubljani je vodil tečaje za begunske otroke, njegova knjižna zbirka »abc-eksil« pa sodi med najlepše in najbolj pretresljive založniške projekte vseh časov.

Josip Osti je bil odprt, širokosrčen in svetal značaj, etično čist in občutljiv brez praznega moraliziranja, duhovit in moder. Velik pesnik in velika duša.

Josip, Pepi, pogrešali Te bomo.

Boris A. Novak

27. junij 2021

PREBERITE TUDI:

• INTERVJU: Josip Osti. Pišem in prevajam v jeziku svojih spominov >>