Fear Street Part 1: 1994

zadržan +

Krik.

Netflix paranormalne, slasherske trilogije Fear Street, ki se dogaja v treh različnih obdobjih (1994, 1978, 1666), ni naložil naenkrat, ampak vsak film posebej – tri zaporedne petke. Ta »miniserija« je sicer posneta po romanih R. L. Stina, »Stephena Kinga otroške literature«, a v prvem delu, postavljenem v leto 1994, najprej pomežikne Kriku, saj mlado prodajalko (Maya Hawke) – Srečno le, ko dežuje (pravi bend Garbage) – ponoči v zaprtem nakupovalnem centru po krajši igri moči metafilmsko zakolje maskirani manijak, ki ga takoj ubijejo in demaskirajo, tako da lahko začnejo tesnobni, solidarni, progresivni, napol superjunaški multikulti najstniki (Julia Rehwald, Benjamin Flores Jr, Fred Hechinger), ki jih vodita lezbijki (Kiana Madeira, Olivia Welch) in nad katere se v degradiranem, depresivnem, distopičnem mestecu Shadyside (alias Shittyside), ki velja za »morilsko metropolo Amerike« (sosednje mesto, Sunnyvale, po drugi strani bujno in bajno cveti!), spravi psihopatsko prekletstvo (duh čarovnice, ki so jo obesili leta 1666, kamor nas odpelje tretji del), mežikati Tistemu in seriji Stranger Things, pa tudi Noči čarovnic, ko se v drugem delu preselimo v leto 1978 – v poletni kamp, k novi floti hormonskih najstnikov (Emily Rudd, Sadie Sink, McCabe Slye itd.).

Nekateri so puritanski, drugi hedonistični. Preteklost ni nikoli preteklost. Kliše se izbija s klišejem. Sekira je neizbežna. Z nostalgijo po slasherskih devetdesetih in sedemdesetih pač pridejo patriarhalne fantazije o obvladovanju ženske, moški občutek neustreznosti in šokantne, pikantne, grizlijevske likvidacije (rezalni stroj za kruh ne bo nikoli več to, kar je bil!), ki še dodatno poudarijo, da je odraščanje bolj ko ne nasilje, represija, teror, umor, grozljivka, Petek trinajstega. (Netflix)