Vprašanja o nastanku in produkciji umetniških del ter o njihovi vrednosti

Razstava Adrijana Praznika

V GalerijiGallery v Ljubljani bodo 14. septembra ob 19. uri odprli razstavo Adrijana Praznika z naslovom Ponovitev. Gre za tretjo v nizu razstav, ki naslavljajo vprašanja o nastanku in produkciji umetniških del ter o vrednosti in o pozicioniranju le-teh znotraj umetnostnega sistema.

Prva razstava Poizkus postavitve, ki je bila maja letos na ogled v Galeriji Alkatraz, je obravnavala slikarska dela kot nekakšne rekvizite [props], sam pogled je bil z umetniških del preusmerjen na okvirje, podstavke, reprodukcije ter druge prijeme, ki določeno delo vzpostavijo kot umetnino. Skoraj istočasno je bila odprta tudi skupinska razstava Naslednjih 21 dni bo ključnih v Galeriji Škuc, kjer je razstavljal 3 strani iz Portfolia, ki ga sicer uporablja za prijave na razpise in za podobne potrebe. 

Ena izmed strategij vzpostavitve umetniškega dela pa je tudi ponovitev. Pri zgoraj omenjenih razstavah je le-ta lahko prepoznana kot medijski prenos ali kot reprodukcija slikarskih del. Pa vendar je še pomembneje to, da se umetnina vedno znova prikazuje, da se pojavlja v referenčnih razstaviščih in galerijskih prostorih, da se o delu objavljajo recenzije, pišejo besedila itd.

"S serijo Čista špekulacija (Pure Speculation) naslavljam sledeče vprašanje: kaj določi umetniško delo v današnjih političnih, ekonomskih in tehnoloških parametrih. Tema, sicer značilna tudi za moja dosedanja dela, se navezuje na odnos človek - tehnologija in načenja problematiko ustvarjanja oz. produciranja umetnin v 21. stoletju. Slikarstvo (ali sliko) sicer ohrani kot izhodišče za svoje ustvarjanje, vendar pa poudarek z umetniškega dela preusmeri na okvirje, podstavke, reprodukcije ter druge prijeme, ki določeno delo vzpostavijo kot umetnino," je zapisal Adrijan Praznik.

Reprodukcija naredi delo redko, unikatno (za razliko od kopije), hkrati pa ga promovira ter širi idejo o njegovi pomembnosti. Na eni strani imamo različne portfolie umetnikov ter ideje, ki jih njihova dela predstavljajo, na drugi strani pa so ljudje in ustanove, ki z njimi špekulirajo ter se odločajo za investicije. Portfolio tako postane približek vrednostnega papirja, s katerim operira umetnik oziroma razni posamezniki, institucije in posredniki. Tako so danes bolj kot dejansko delo, pomembni sistemi, ki določeno umetnino prepoznajo kot umetniško in jo nato nadalje umeščajo, promovirajo itd. 

Nič manj pomembno ni vprašanje avtorstva oz. originalnosti dela. Postopki, kot so apropriacija, kolažiranje in medijsko prenašanje podob, so korenito spremenili pojmovanje umetnosti v 20. stoletju. Navsezadnje že samo orodje, kot npr. čopič, določi končni izgled umetniškega dela. Danes pa smo še korak dlje, programi in njihova pametna orodja, ki jih ustvarjajo podjetja in/ali kolektivi, sooblikujejo izgled in možnosti prezentacije del. Čeprav na videz jasno (tako kot je pod delo podpisan umetnik), je pojmovanje avtorstva veliko bolj arbitrarno in večplastno kot se to na prvi pogled zdi.

"Umetnine v mojem primeru igrajo dvojno vlogo. Če jih gledamo posamezno, bi jih še najbolje opisal kot tihožitje podob. Predstavljajo efemerne, množične podobe (lahko tudi krajša besedila, slogane …), ki sem jih našel na spletu, v revijah in drugje. Te podobe s pomočjo postopkov kot so apropriacija in medijski prenos zajezim na slikarskem nosilcu. V tem kontekstu me zanima dvoje: kot prvo se sprašujem kakšen imaginarij naseljuje našo skupno množico vidnega, kot drugo pa, kako se spreminja naša percepcija le-tega, glede na različne kontekste znotraj katerih se tovrstna motivika pojavlja. Poleg tega pogleda, pa zgoraj omenjena dela 'živijo' tudi drugačno obliko obstoja, ki ga lahko karikiram s funkcijo rekvizitov [props]. Dela dobijo nov pomen, ki zavisi predvsem od specifičnih kontekstov v katere so potisnjeni. Tako kot smo umetniki pogosto v prekarnih, fleksibilnih vlogah na umetniškem trgu, tako tudi ta dela prevzamejo vlogo prožnosti in prilagodljivosti glede na dane razmere," je še zapisal Adrijan Praznik.

Adrijan Praznik je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. V letih 2017–2018 je obiskoval Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje – Svet umetnosti. Svoja dela je predstavil na številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini. V okviru Zavoda LokalPatriot deluje kot umetniški vodja Galerije Simulaker v Novem mestu. LokalPatriot je partnerska organizacija projekta konS. Adrijan Praznik je pri slednjem angažiran za delo kuratorja in producenta. Januarja 2020 mu je bil dodeljen bivalni atelje v prostorih MGLC Švicarije.