Uredništvo

 |  Kultura

Retrospektiva iranskega cineasta

Od 21. oktobra do 9. novembra v Kinoteki

Popotnik

Popotnik

Med 21. oktobrom in 9. novembrom bo v Slovenski kinoteki potekala retrospektiva izjemnega iranskega režiserja Abbasa Kiarostamija. Retrospektivo bodo 21. oktobra ob 20. uri, odprli z njegovim prvim celovečercem Popotnik (1974), izšla pa bo tudi knjiga Alaina Bergalaja Abbas Kiarostami v prevodu Žive Čebulj. 

Film se osredotoča na fanta v malem mestu, ki je v veliki želji, da bi prišel v Teheran na ogled nogometne tekme, pripravljen lagati odraslim in goljufati druge otroke. Popotnik je film podviga ter študija mladostne obsesije, posnet v intenzivni črno-beli tehniki z umirjeno energijo, skladno z junakovo. Film ima pikro ironičen konec in eno najboljših interpretacij otroškega igralca v Kiarostamijevem zgodnjem delu.

V okviru retrospektive bodo predvajali tudi dokumentarec Kiarostami by Kiarostami (r. Mojdeh Famili), ki v štirih poglavjih zastavlja preprosta, a umestna vprašanja: Kako najti pravo pot? Kako zaživeti v vasi? Kako ustvariti kinematografsko resničnost? Kako navezati stik s tamkajšnjimi prebivalci? Prek duhovitih anekdotičnih prigod Kiarostami nazorno pojasni težave, s katerimi se je srečal med snemanjem. V filmu tako izvemo, da se lahko zaradi navadnega jabolka snemanje sekvence precej zavleče, petelin pa se včasih izkaže za izvrstnega igralca. Učna ura o filmu, ki s prepletanjem najrazličnejših tematik gledalcu poda najpomembnejše ključe za razumevanje filma.

Abbas Kiarostami (Teheran, 1940–2016), iranski filmski režiser, scenarist, pesnik, slikar, fotograf in filmski producent, je eden najpomembnejših sodobnih filmskih avtorjev. Kariero je začel s snemanjem oglasov in kratkih otroških filmov, v devetdesetih letih pa ga je kot genija prepoznal Zahod: za svoje ustvarjanje je med drugim prejel zlato palmo (za Okus češnje) in srebrnega leva (za film Veter nas bo odnesel s seboj).

Njegovo delo zaznamujeta močna humanistična nota in nenehno, drzno ter povsem samosvoje raziskovanje še deviških prostranstev filmskih govoric, zlasti odnosa med fiktivnim in realnim ter vloge filmskega režiserja v procesu ustvarjanja. Kiarostamijevi filmi vsebujejo dvoumnosti, nenavadno mešanico preprostosti in kompleksnosti ter pogosto prepletanje izmišljenih in dokumentarnih elementov.  V filme je rad vtkal pesniški dialog ter kot izrazit filmski avtor ustvarjal filozofski in družbeno-kritični odnos do sveta.

Francoski teoretik Alain Bergala opus iranskega cineasta obravnava skozi perspektivo pojmovnih izhodišč in konceptualnih matric, ki po njegovem mnenju najznačilneje odražajo režiserjeve bistvene ustvarjalne prijeme. Bergala izhaja iz prepričanja, da je Kiarostami filmski avtor v najčistejšem pomenu besede, ki brezkompromisno izraža svoj pretanjen filozofski, politični in družbeno-kritični odnos do sveta.

Hkrati pa njegova ustvarjalnost s prepričljivo avtorsko izvirnostjo preučuje možnosti in načine izražanja temeljnih zahtev filmske umetnosti: zajemati iz sveta ali ga ustvarjati, se v njem izgubljati kot subjekt občutenj ali razumeti film kot vrtoglavi model univerzuma, ki ga (po)ustvarja.

Bd0eVT4Tvh4

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.