V Ljubljani nov prostor za sodobno umetnost 

Odprtje s samostojno razstavo slik Iva Prančiča

Hiša umetnikov Bažato, ki deluje na Humu v Goriških brdih, na Dunajski cesti 53 v Ljubljani danes ob 19. uri odpira Galerijo Bažato (prostor za sodobno umetnost).  Ivo Prančič z razstavo Paratimija.

Hiša umetnikov Bažato, ki deluje na Humu v Goriških Brdih, odpira prostore Galerije Bažato v Ljubljani in bo s svojo prisotnostjo v Severjevem kompleksu Astra. Stavba je bila zgrajena v 60. letih prejšnjega stoletja in že njena razčlenjena fasada nakazuje ustroj notranjega prostora in konstrukcije, kar je bilo tudi eno izmed oblikovalskih načel enega najpomembnejših arhitektov slovenske povojne arhitekture, Savina Severja (1927.2003).

"Z novim začetkom in novo Galerijo Bažato želimo predstavljati dela umetnic in umetnikov skozi njihov ustvarjalni proces, jih avtorsko predstavljati, razčlenjevati in prikazati njihovo specifiko ter osebno dojemanje sveta skozi fuzijo realnega in irealnega z vsemi njihovimi ustvarjalnimi pristopi. S svojo usmeritvijo želimo poudariti prepoznavnost umetniškega potenciala izbranih umetnic in umetnikov, postati središče sodobnih umetniških praks ter s premišljenim, natančnim, hkrati pa ambiciozno zastavljenim programom predstaviti raznoliko, poučno in navdihujoče domače in tuje umetniško področje," je zapisala Nina Jeza, kustosinja Galerije Bažato.

Na prvi razstavi se bo predstavil Ivo Prančič, ki se povsem prepušča raziskovanju klasičnega slikarstva: kakšen je resnični domet, tako znanstveni kot filozofski, nekega klasičnega umetniškega dela? Umetnik deluje v polju abstrakcije, upodablja “žive” forme, ki so lahko antropomorfne, zoomorfne ali celo amorfne. Spreji, šablone, štampiljke, kolaži, olja, terpentin, pršila, ročna pisava in značilni izbori barvnih odtenkov so vedno avtorsko prepoznavni. Prančičeva dela imajo asociativno moč in omogočajo ambivalentnost predstavljanja. Postavitev slik v galerijski prostor pomeni Prančiču povsem enak izziv kakor slikarsko ustvarjanje samo, saj gre za reprezentativne kontraste oziroma nek ritem v prostoru. Slikarstvo torej Ivu Prančiču predstavlja raziskovalni medij, nikoli dokončano zgodbo: slika predstavlja vsakič znova neomejen prostor, ki mu je zmeraj mogoče še kaj dodati.

"Posebno učinkovita, pa tudi povedna za njegovo subverzivno, vseobsegajočo ustvarjalno strategijo, je metoda izvedbe slik na izrazito globokih podokvirih, dodatno naslonjenih na masivne skrite nosilce. Ko je slika obešena na steno, po zaslugi podkonstrukcije daje vtis, da lebdi v prostoru, to pa hkrati poudarja njen temeljni duhovni izvor in pripadnost razredu umetniških objektov. Prančičeve slike, ki vstopajo v prostor, so pravzaprav res slike-objekti, kar je še ena od pogosto uveljavljenih metod kontaminacije umetniških disciplin, s katerimi je ustvarjalnost v osemdesetih letih zaznamovala konec projekta avantgarde in uveljavitev tradicionalnih umetniških disciplin, katerih cilj je bilo ustvarjanje umetniškega objekta," je ob razstavi zapisal Branko Franceschi, likovni kritik in kustos.