Ljubezenska zgodba za vse čase

Premiera baleta Romeo in Julija

V SNG Opera in balet Ljubljana bo 17. in 18. februarja premiera ljubezenskega baleta Romeo in Julija na glasbo Sergeja Sergejeviča Prokofjeva. Koreografija je delo umetniškega direktorja baleta Renata Zanelle in občinstvo nagovarja z aktualno zgodbo o nemoči in večni predanosti ljubezni. 

Po uspešni produkciji baleta Romeo in Julija leta 2016, ko sta v naslovnih vlogah plesala Ana Klašnja in Lukas Zuschlag, bo tokrat na odru zaživela sodobnejša baletna zgodba koreografa Renata Zanelle. Slednji je zgodbo o veronskih zaljubljencih ustvaril že na odrih Grške in Romunske narodne opere, v Ljubljani pa bo zgodba v izpopolnjeni različici, ustvarjeni prav za ljubljanski baletni ansambel.

Tragedija o ljubimcih iz Verone, ki jo je leta 1593 napisal William Shakespeare, je ljubezenska zgodba za vse čase. Slavo nesrečnih ljubimcev, ki kljub svoji mladosti in morebitni naivnosti dosledno sledita svojim globokim čustvom, ne ozirajoč se na posledice, je na baletni oder prenesel eden največjih skladateljev 20. stoletja Sergej Sergejevič Prokofjev.

Po ruski revoluciji leta 1917 je Prokofjev živel v tujini, večinoma v Parizu. Čeprav je do tedaj zložil že vrsto baletov, je bil Romeo in Julija prvi, ki ga je ustvaril za uprizoritev v Sovjetski zvezi, kamor se je vrnil poleti leta 1936. Pot te stvaritve do odra je bila trnova. Najprej ga je v svoji produkciji načrtoval Kirovski balet v Leningradu (danes balet Marijinega gledališča v Sankt Peterburgu). Sodelovanje z gledališčem Kirov se je končalo, še preden se je skladatelj sploh lotil skladanja. Zato je Prokofjev balet ponudil moskovskemu gledališču Boljšoj, a so ga tamkajšnji plesalci zavrnili, češ da ga je nemogoče plesati. Potem je skladatelj delo spremenil v orkestralne suite, ki so bile prvič izvedene pred občinstvom v letih 1936 in 1937.

Balet Romeo in Julija, op. 64, je nastal leta 1938, vendar v Brnu na Češkoslovaškem, sovjetsko premiero pa je doživel šele leta 1940 v gledališču Kirov. Napisan je v tradiciji klasičnega baleta, ki se navezuje na Čajkovskega in Delibesa, ter v glasbenem smislu prinaša veliko več kot le izdelano ritmično obliko, ki naj bi spremljala ples.

V njem se kaže izjemna skladateljeva nadarjenost za glasbeno karakterizacijo in ustvarjanje razpoloženj. Lirični element se tako kot v tem baletu ni razcvetel v nobenem drugem delu Prokofjeva. K temu, da je Prokofjeva stvaritev postala vrhunska klasična umetnina in del repertoarja vsakega baletnega ansambla, je nedvomno največ prispevala intenzivna, ekspresivna ljubezenska glasba, ki po vzdušju, tehniki in slogu spominja na romantiko 18. stoletja.

Zanella je za tokratno koreografijo izbral tri plesne pare, obdarjene z mladostno svežino in baletno eleganco. Poleg prvega plesnega para, priznane baletne solistke Nine Noč v vlogi Julije in solista Kente Yamamota v vlogi Romea, bodo v naslovnih vlogah nastopili še Yaman Kelemet in Filip Jurič ter Nina Kramberger in Oleksandr Koriakovskyi.

Dirigent: Kevin Rhodes, scenograf: Alessandro Camera, kostumografinja: Alexandra Burgstaller, oblikovalec svetlobe: Jasmin Šehić, asistenti predstave: Olga Andreeva, Stefan Capraroiu, Mojca Kalar, Viktor Isajčev, Claudia Sovre, Leonid Kouznetsov, dramaturginja: Tatjana Ažman, koncertni mojster: Igor Grasselli, asistent dirigenta: Dominik Steklasa.