Dva leva / Vlado Miheljak: Mefistov (pred)volilni libreto

»Tisti, ki ga [Janšo, op. a.] že lep čas poriva v to jamo, je Peter Jambrek ... Jambrek je Janšev Mefisto, če mu bo še naprej sledil, lahko zato konča le tako kot Faust.«

»Tine Hribar me je pa že pred leti v zelo vidni objavi ocenil za nekakšnega Mefista. Verjetno je to mislil slabšalno, sam sem bil pa prijetno presenečen, prispodoba mi je godila.«

»Nobenega dvoma ni, da nobena stran ne bo mirno priznala in sprejela poraza ter da se nobena stran ne bo odpovedala volilnemu plenu v slovenskem kaotičnem spoils sistemu.«

»Politiki bi si lahko vzeli pet minut časa, da bi si kot državniki segli v roke in sklenili trdno, čeprav prehodno koalicijo za štiriletni mandat vlade 2022– 2026, na podlagi skupnega nacionalnega programa. Nekakšen obrambni pakt za konec tranzicije, za pošteno tekmo, za varno in ugledno Slovenijo v nevarnem času, ki je pred vrati. Največ odgovornosti za tako nalogo imata obe slovenski izvorno osamosvojitveni in ustavotvorni stranki SD in SDS. Druge naj se jima pridružijo, če želijo.«

Najprej sem diagonalno preletel poudarke v (kar štiri časopisne strani dolgem) megabesedilu Petra Jambreka v Dnevnikovem Objektivu in si rekel: O. K., pač sindikalistični boj oziroma – še točneje – kapitalska skrb za prihodnost lastne univerze oziroma podjetja. To niti ne bi bilo tako pogrošno. No, podrobnejše branje celotnega besedila je vendarle pokazalo, da je ozadje megatraktata bolj perfidno. Bolj piha na dušo, kot ščuva, bolj pritajeno namiguje, kot sili, bolj nagovarja, kot sili v igro ... A pod črto je manever jasen in prozoren. To ni prva taka Jambrekova intervencija. Vedno je hotel biti nekakšen režiser, sufler, stric desnice in zlasti Janše iz ozadja in vedno je interveniral mefistovsko. Zato je Hribarjeva več kot dvajset let stara prispodoba (o Jambreku kot Janševem Mefistu) še kako aktualna. Lahko pa se čudimo Jambrekovi samoočaranosti nad najslabšo mogočo oznako značaja in javne vloge lastne osebe.