Dva leva / Vlado Miheljak: Medijski rokomavhi

»Jaz sem parkrat poklical gospo Rebernik in rekel, kdaj boste imeli oddajo, odnosno prispevek o gospodu Masleši. Pravi, ne najdem človeka, ki bi to naredil, če pa bo že kdo to naredil, pa bo naredil tako, da bo Masleša good guy, da bo dober, da bo pozitivc. A zdaj gre v pravo smer, še posebno po 24. aprilu, ko bomo pa zmagali, bo zadeva začela res iti v pravo smer ... Dva, tri, bom jasno povedal, dajmo odpoved, potem pa bo mir .... Red bomo naredili. Mi imamo čvrsti programski svet, mi imamo 21 svetnikov, ki smo kot en mož, mi se prej ene stvari zmenimo in ne glede karkoli oni napišejo ali zahtevajo, programski svet deluje enotno z jasnimi zahtevami vodstvu, kaj naj naredi ... Najbolj odgovorno in težko delo v tem momentu nosi gospa Jadranka Rebernik. Ona hoče pošteno, profesionalno peljati to zgodbo, ima tudi določene uspehe, predvsem tam, kjer lahko ona odstavi in prestavi.«

»Sem tisti tretjerazredni novinar, pred katerimi so pred nekaj dnevi svarili podporniki Studia City oziroma podporniki njegovega zadnjega voditelja na protestu pred javno RTV-hišo, saj da prevzemamo in onečaščamo to hišo, ki so jo vzeli za svojo.«

»Me-ti je dejal: Nobena država nima pravice, da bi koga za stalno imenovala za policista.«

Slab spomin je težava in priložnost hkrati. V nekonsistentnem življenju in delovanju amnezija pomaga enostavneje preživeti. Če jo umešamo v koktajl z zmerno bistrostjo, se ta prednost razkrije do obisti. Vida Petrovčič, ki je hotela kolaborirati v sabotaži proti Studiu City, Marcelu Štefančiču in novinarski avtonomiji, je pozabila, da je konec leta 2006 sama padla v nemilost, ker je menda užalila ministra Bajuka. Takrat sta lomastila razvpiti urednik Gerič in Možina. Na mojo intervencijo (takrat sem bil član programskega sveta) se je Gerič branil, da so pred tem tudi njega cenzurirali zaradi prispevka o vladnem letalu. Že mogoče res. A razlika je bila več kot očitna. V prvem primeru je zaradi poskusa posega v novinarjevo avtonomijo odletel urednik (Lipušček), v drugem primeru pa je zaradi urednikovega (Geričevega) posega v novinarsko avtonomijo odletela novinarka (Petrovčičeva). No, resnici na ljubo ni odletela iz službe, ampak iz oddaje. Danes se ta ista Petrovčičeva predstavlja kot žrtev protestov proti njeni kolaboraciji s sedanjimi eksekutorji Studia City. Če bi Milenković izkoristil možnost molka, ne bi postal del te umazane zgodbe. In poslej bo mladi mož percipiran le še in zgolj kot »Aja, oni Milenković«; pač kot nelojalni, nestanovitni, neprofesionalni in za vse večne čase tretjerazredni novinar, ki je v usodnem trenutku aktivno sodeloval pri onečaščenju javne televizije.