Dva leva / Vlado Miheljak: Povežimo Slovenijo II.
Skazka Krasnaja šapočka i Serij volk*

© Franco Juri
»Papež je sicer že večkrat obsodil vojno v Ukrajini, vendar je bil deležen tudi kritik, ker ni izrecno pripisal krivde Putinu. Slednjega namreč po njegovih besedah ni mogoče prikazati zgolj kot ’volka’, Zahoda pa kot ’Rdečo kapico’, navaja francoska tiskovna agencija AFP.«
»Na podlagi pisma, ki smo ga poslali, je videti, da je konsenz mogoč, saj so se pod njega podpisali ljudje najrazličnejše svetovnonazorske usmeritve,« je povedal in ocenil, da se v zadnjih 10, 15 letih pod en dokument ni podpisalo toliko ljudi različnih usmeritev, nazorov. — Prvopodpisani protipeticije o Ukrajini Luka Lisjak Gabrijelčič o zgodovinskem učinku sinhronizacije »Ne smemo pristati na to, da lahko katerakoli država z agresijo spreminja meje, posega v suverenost druge suverene države. Če na to pristanemo, potem bo jutri lahko Slovenija kot majhna država prav tako ogrožena.«
»Premier (Miro Cerar, op. a.) je v četrtkovi razpravi voditeljev članic unije ugotovil, da to pravzaprav ni na dnevnem redu in da se za priznanje Palestine nihče ne zavzema, temveč se vsi zavzemajo za dosledno nadaljevanje mirovnega procesa in iskanje rešitve dveh držav. ’Čas še ni primeren, da bi se pogovarjali o priznanju,’ je izpostavil.«
Ko sem videl objavo tako imenovane protipeticije o Ukrajini, me ni toliko »navdušila« vsebina kot lista podpisnikov. Vzkliknil sem: Saj to je vendar utelešeno gibanje »Povežimo Slovenijo«! Putin je dokončal to, kar je Podobnik neuspešno začel. Namreč, da se na skupni listi najdejo podpisniki, ki so po vseh drugih političnih kriterijih in vrednostnih orientacijah (domnevno) različni!? Ljudje, ki so proti splavu, proti svobodi izbire spolne orientacije, ki aktivno podpirajo Janševo in vsakršno avtoritarno politiko, ki so proti socialno senzibilni državi in družbi, ki izražajo eksplicitno averzijo do beguncev iz dežel tretjega sveta, ki imajo hude težave z razumevanjem človekovih pravic, pravic žensk, ki so celo konkretno aktivni v dušenju medijske svobode, so sopodpisniki »protiizjave« o Ukrajini skupaj s tistimi, ki to niso. Domnevno niso. Ne razumem, kako je lahko naš prijatelj Pavle Gantar brez pomisleka sopodpisnik skupaj z Lisjakom Gabrijelčičem, ki je eksplicitno pozval časopis Dnevnik, da zapre usta njegovemu dolgoletnemu sopotniku in prijatelju Tomažu Mastnaku (Lisjak Gabrijelčič: »Ljudi, kot je Tomaž Mastnak, ki upravičujejo Putinovo invazijo Ukrajine, je treba izločiti iz javne razprave. Žogica je na igrišču uredništva #Dnevnik_si. Boste na svojih straneh še naprej dovolili to hujskanje k vojnim zločinom?«). Četudi je morda težko sprejeti Mastnakove aktualne poglede na covid in Rusijo, je poziv mladega moža brez zgodovinskega spomina k zapiranju ust Mastnaku neprimerno hujši eksces. Kajne, Pavle? Da ne govorimo o sprenevedanju največjega moralista v slovenski politiki, Cerarja. Ne pristaja na nasilno spreminjanje meja v primeru Ukrajine, a je kot premier in zunanji minister v primeru Palestine deloval diametralno nasprotno. Namreč, nepriznanje Palestine je pasivno soglašanje z aneksijo nasilno zasedenih palestinskih ozemelj s strani Izraela ...
