Grega Repovž

Grega Repovž

29. 7. 2022  |  Mladina 30  |  Uvodnik

»O ceni govorimo, butelj.«

»It’s economy, stupid.«
—Predvolilni slogan za volilno kampanjo Billa Clintona iz leta 1992, ki se ga je spomnil in osmislil njegov marketinški guru Chester James Carville, ml.

Ali bomo imeli dovolj plina? Naj kupimo alternativno peč? Se lahko zgodi, da zmanjka plina in bomo pozimi zmrzovali? To so danes vprašanja, ki okupirajo marsikaterega prebivalca Evrope, prodajalci ogrevalnih sistemov pa si manejo roke. Ljudje delujejo samozaščitno, kar je logično, pa čeprav vedo, da njihove temne misli poganja ščepec panike. Dejstvo je, da v tem trenutku Evropa nima resnega primanjkljaja plina, prav tako pa ne kaže, da ga bo res imela – ne glede na to, da poslušamo dramatične vesti o zapiranju ventilov na Severnem toku 1, česar pa si tudi Rusija ne more privoščiti. Plin za zimo namreč normalno priteka v evropske zalogovnike za plin. Vse, kar se danes dramatičnega dogaja (in res je dramatično), pa ni povezano s količino plina in zalogami plina, temveč gre za ceno, po kateri bomo Evropejci kupili plin za to zimo – in še to le za preostali plin, ki manjka v zalogah. Gre torej za ekonomijo, za ceno, za ceno plina. Ena stran jo zdaj povišuje, druga jo poskuša zbiti. A cena plina je vseeno pomembna zadeva.

Zelo preprosto in razumno je razmere v ponedeljek v oddaji Studio ob 17 na Radiu Slovenija opisal direktor glavnega slovenskega igralca na področju plina, javne družbe Plinovodi, Marjan Eberlinc. Evropa namreč zaloge plina ustvarja do začetka oziroma sredine oktobra vsako leto, od pomladi torej kupuje plin in ga postopoma skladišči za zimo. Do vojne v Ukrajini je Evropa kupovala večji delež plina v Rusiji, zdaj pa plin intenzivneje kupuje tudi v drugih državah. A ne prihaja ga odstopajoče več ali manj, resno se primanjkljaja lahko boji le Nemčija, ki se je nespametno vezala pretežno na Rusijo – ta ji ga je bila tudi edina zmožna dobaviti v tako velikih količinah.

Ta ponedeljek je imela Evropa že zapolnjenih kar 65,9 odstotka predvidenih zalog za zimo. To je v okviru večletnih povprečij. In plin tudi v tem trenutku panike prihaja v evropske zalogovnike v normalnih količinah, vsak dan od 0,3 do 0,5 odstotka možne količine skladiščenja, vsak teden pa se zaloge, ki jih ustvarjamo za zimo, povečajo za dva odstotka. Do 1. oktobra bo tako v Evropo iz različnih virov priteklo še okoli 20 odstotkov, kar pomeni, da bo imela Evropa svoje zalogovnike polne okoli 85-odstotno. Ali to pomeni, da bo manjkalo 15 odstotkov plina? Ne, Evropa ima na začetku kurilne sezone, ko se poraba poviša, vedno od 80 do 90 odstotkov zalog. To pa so že zadostne zaloge, primerljive s preteklimi leti. Tako visoke zaloge se ustvarjajo zato, ker na eni strani plin razmeroma počasi prihaja, predvsem pa zato, ker se z zalogami izniči vpliv višje cene, značilne za zimske mesece oziroma nakupe v zadnjem trenutku.

Trg plina je namreč običajen trg: v obdobju višje porabe se cene dvignejo. Zato družbe in države kupujejo plin vnaprej, ko je ponudba presežna. To je tudi jedro njihovega trgovanja: ceneje ko kupijo plin, večjo razliko delajo, bolj so uspešne. Ker pa so to v veliki meri javna podjetja, naj bi skrbela tudi za to, da potrošniki in podjetja dobijo plin po čim nižji ceni – ker potem ljudje bolje živijo in so lahko podjetja bolj konkurenčna, s tem pa je tudi vsaka posamezna država v boljši kondiciji. Ni sicer vedno čisto tako: včasih ta javna podjetja hočejo predvsem višje dobičke in s tem višje nagrade za vodstva, zato cene nesorazmerno navijajo same, a to je že druga zgodba.

Vse navedeno nam tudi razloži intervencije evropskih držav in Evropske unije, ki smo jih videli v zadnjih tednih. Za EU in države je namreč izredno pomembno, da plin kupujejo po čim nižji ceni, saj višja cena tega temeljnega energenta vpliva na ekonomsko stabilnost, konkurenčnost EU in posameznih držav, blaginjo in inflacijo – vse navedene stvari pa tudi ena na drugo. Nemčija je tudi zato pred slabim mesecem dramatično sporočila, da bo reaktivirala svoje stare termoelektrarne, da bi se tako zaščitila pred izpadom ruskega plina. A s tem je predvsem dobaviteljem plina sporočila, da se ji bolj splača reaktivirati elektrarne kot kupovati plin po vse višjih cenah, naj torej zmanjšajo apetite. Cene plina se namreč zadnja dva meseca pričakovano zvišujejo, ker se cikel kupovanja bliža koncu (kot smo zapisali, ciljni datum je 1. oktober).

Seveda se cene ne povišujejo same, ampak jih povišujejo dobavitelji. Zato zadnje tedne ruski predsednik Putin glasneje rožlja, ker s tem vpliva na ceno plina na borzah, s tem pa povišuje prihodke Rusije. A Rusija ni edini igralec, ki tako ravna. Tudi drugi dobavitelji plina, ameriški na primer, ravnajo enako, zadržujejo dobave, vse zato, da bi v ključnem trenutku prodali plin po najvišji možni ceni. Tu so seveda še terminali, prevozniki, distribucijska omrežja. Vsi unovčujejo svojo trenutno moč na trgu. In tudi zato je Evropska unija tako pohitela z dogovorom o 15 odstotkov nižji porabi v evropskih državah: da bi vplivala na cene plina. Sporočilo je namenjeno dobaviteljem plina: če hočete, da kupimo vaš plin, znižajte cene, ker mi znamo tudi drugače, brez vas.

Velja torej ponoviti: plin v Evropo normalno priteka. Iz Rusije na primer ne samo po Severnem toku, tudi čez razrušeno Ukrajino in še skozi Turški tok.

A Evropska unija ima prav: cena je pomembna, za državljane, podjetja in države. Evropa mora okrepiti evro, ustaviti inflacijsko spiralo, zagotoviti stabilnost in konkurenčnost unije ter držav in njihovih podjetij.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.