Žive meje / N'toko: Konec sveta se je že zgodil
Človek mora v sebi nositi zavedanje, da se njegov svet bliža koncu, in hkrati živeti, kot da bo trajal večno
Zahodni srednji sloj živi v materialnem udobju, ki je bilo še pred nekaj generacijami povsem nepredstavljivo. Težko si je zamisliti lepše okolje, udobnejše domove, večje avtomobile in širši nabor prostočasnih dejavnosti. A ta isti srednji sloj hkrati živi v nenehni tesnobi. Vsi namreč vedo, da to udobje ne bo več dolgo trajalo. Vedo, ker so jim znanstveniki to povedali: zamudili smo priložnost, da bi ustavili uničujoče podnebne procese. Vedo, ker vidijo spremembe vse okoli sebe: vohajo smrad po zažganem, čutijo vročino, zbolevajo za novimi boleznimi, gledajo prizore vojn in beguncev, ki so jim čedalje bolj podobni. Zato jih vse ugodnosti tega časa polnijo s tesnobo. Lep pogled skozi okno kvari zavedanje, da v nekaj letih skoraj zagotovo ne bo več isti. Prijetni hobiji, hrana na dom, potovanje na Tajsko … vse to je pokvarjeno z zavedanjem, da morda to letos doživljajo zadnjič. Udobni svet, ki ga je nekaj let poznal srednji sloj, bo v času naših življenj ugasnil. Užitek, ki jim ga zapoveduje potrošniški sistem, je zato prežet z občutki krivde, sramu, jeze ... V potrošništvu uživajo tako, kot obsojenec na smrt uživa v zadnjem obroku.