• N'toko

    N'toko

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Žive meje  Za naročnike

    Sredinski populizem

    Novo obliko političnega komuniciranja sem prvič ozavestil leta 2012 med predsedniško kampanjo Boruta Pahorja. Čeprav sem politiko spremljal precej površno, sem težko spregledal, da Pahor v TV-soočenjih igra na najbolj otročje sentimente gledalcev. Bili so ga sami neumni buzzwordi, neznosno patriotsko petelinjenje in seveda značilno preoblačenje v »malega človeka«, ki je kasneje postalo njegov zaščitni znak. Pahor je na moje veliko začudenje zmagal, njegov stil nastopanja in instagram prezenca pa sta postali stalnici političnega komuniciranja. Poseganje po elementih iz sveta resničnostnih šovov seveda ni le Pahorjeva domena – ta medijska strategija, ki politično vsebino nadomešča s simbolnim dobrikanjem ljudstvu (»Jaz sem navaden človek kot vi!«), je danes povsod po svetu dominantna. Ko je na ameriških volitvah zmagoval pravi zvezdnik resničnostnih šovov, ki je igranje na otročje sentimente gledalcev pripeljal do ekstrema, smo začeli politični komentatorji to imenovati »populizem«. Več

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Hrvaška  Za naročnike

    Otroci na čakanju

    Vsekakor ni lahko biti otrok. Niti če imaš kul in skrbne starše, kaj šele, če te obravnavajo kot manjši kos pohištva, ki ga v skladu z željami in razpoloženjem premeščajo sem ter tja, ali še huje, mu tu in tam namenijo kako brco. Vsi vemo, da idealnih družin ni in da bi malčki, če bi jih kdo vprašal in če bi si revčki upali, povedali marsikaj o svojih malih življenjih v družini, ki jo na Hrvaškem razglašajo za »osnovno celico družbe«. Ta država preprosto poveličuje vlogo družine pri revolucionarnem razvoju konservativne družbe, predvsem seveda družine z več otroki, ki jo sestavljajo očka, mama in čim več mladičev, od katerih jih bo nemalo – pri vsej katoliški indoktrinaciji in politični shizofreniji – zraslo v še eno generacijo novomašnikov, okovanih v kolektivnost in klerofašistično ideologijo. Svoboda tako ali tako velja za nevaren del fundusa politične nekorektnosti. Več

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Ekonomija  Za naročnike

    Išče se nadomestilo

    Bruselj je ta teden slavil dvakrat, najprej dvajsetletnico evra, kasneje njegovo novo kompromisno reformo preživetja. Ekonomska usoda evra je danes ključno politično sidro EU. Njegove institucionalne pomanjkljivosti ogrožajo sistemske okvire EU, toda njegova politična legitimnost je osrednje evropsko lepilo. Evro in Ekonomska in monetarna unija (EMU) ne moreta preživeti brez večje evropske integracije in boljšega kriznega menedžmenta. Prehitra centralizacija in prevelika integracija EU pa lahko prav tako povzročita njegov zlom. Bolj kot lastna ali zgolj politično ekonomska nasprotja mu grozijo geopolitične nevarnosti. Evro je problem in up EU, toda danes bolj EU ogroža njega kot obratno. Več

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Kolumna  Za naročnike

    Zadelo bo nas

    V nacionalkini Tarči minulega tedna je bilo slišati ostra mnenja o okoljskem ministrstvu. Opisano je bilo kot ustanova, ki okolje prej ogroža kakor varuje, saj uradno blagoslavlja škodljive posege. Torej nekakšna zakonita peta kolona. Tudi če so mnenja preostra, si to ministrstvo komajda zasluži svoje ime. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Pamflet  Za naročnike

    Po sledeh vladavine prava

    Kaj so bile besede, s katerimi je zunanji minister Miro Cerar, ml. povzel srečanje z nemškim kolegom Heikom Maasujem v Berlinu? Ugibanje je odveč: državi združuje spoštovanje – vladavine prava. Več

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Dva leva  Za naročnike

    Brat bratu Podobnik

    Vsi so prihajali, njega ni b’lo, ko bi on vedel, kako mi je hudo.
    — Verz iz slovenske ljudske pesmi Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Uvodnik

    Menedžerska kriza

    Dejansko ni nobene logike. V slabih tridesetih letih države, ko so se sfere znotraj novega političnega sistema razvijale in postajale vse bolj prefinjene, izdelane in tudi dorečene, je na prvem mestu med tistimi, ki je resno nazadoval, socialni dialog med delojemalci zasebnega sektorja in gospodarstvom. Dolgo je bil to dialog na ravni skandinavskih držav. Predstavniki podjetij so bili nekdaj ugledni in uglajeni ljudje z vpogledom v ekonomijo in družbo, zmožni govoriti o Mahlerju ali pa lon poslih z Nemčijo, zdaj pa nas že več kot desetletje na vrhovnih položajih gospodarskega zastopništva presenečajo neomikani in neverjetno grobi ljudje. Od Sama Hribarja Miliča do zadnje generalne direktorice gospodarske zbornice Sonje Šmuc – ne le družbena neotesanost, pogosto gre že kar za razredno sovražnost. Kot ne bi bili v visoko razviti evropski državi, članici evroobmočja. Več