Neskončni vihar

zadržan +

V slovenskih gorah.

Neskončni vihar, posnet pri nas, izgleda kot parafraza enega izmed forrestgumpizmov: če na vrhu gore sediš dovolj dolgo, slej ko prej pride kdo mimo. Pam Bales (Naomi Watts), fanatična hajkerka in gorska reševalka, fenica narave, tišine, samote in »nemogočega«, se odpravi na Krvavec, okej, na neki Mount v ameriških Apalačih, pa četudi ne kaže dobro – pripravlja se snežni vihar. Kar pa je ne ustavi – ekstremno divjanje narave ji je pisano na kožo. Kdo ve, morda jo tudi zanima, kdo se je še v tem vremenu odpravil tja gor – nekdo je namreč spodaj, na parkirišču, pustil avto. Sorodna duša? Ko se vzpenja, gleda sledi v stiropornem snegu in ne more verjeti – nekdo, očitno moški, je tja gor odšel v snikerjih. Pam se zasvetijo oči – tega moškega je treba rešiti. Tinder bi vzkliknil: It’s a match!

Tudi Pam namreč potrebuje odrešitev – za sabo ima tragedijo (čakajte, da začne sanjati in halucinirati), ki bi iztirila stoletje. Da bi odrešila sebe, mora torej odrešiti moškega, ki si odrešitve morda sploh ne želi. Morda hoče le izginiti, odmreti, sprhneti. Zakaj bi se sicer v snežni vihar odpravil v snikerjih in kratkih hlačah, ja, zrihtan za plažo – in brez besed? Kaj če je toksičen? Kaj če je pozabil obraz in ime ženske, v katero se je zaljubil? Kaj če na gori čaka, da bo prišla spet mimo? Nič, Pam je tipična »reševalka« – ko rešuje druge, rešuje sebe. Ker pa živimo v neoliberalnih časih, je njena mučeniška sebičnost – aspekt kompetitivnega individualizma – prikazana kot junaško dejanje. Slavi jo celo ta, ki je hotel umreti. Neskončni vihar je posnet po »inspirativni« resnični zgodbi, zato so ga lahko posneli le pri nas. (Amazon Prime)