Življenje znotraj super kapitalističnega sistema

Črna satira Pasji sin se dogaja v fiktivnem svetu, na meji med nadrealnim in resničnostjo 21. stoletja, kjer so človeški viri postali negotovi in čedalje več nalog prevzemajo stroji. Natančneje v podjetju, ki ni konkretno mesto, temveč metafora za medsebojne odnose med ljudmi, za njihove strategije preživetja in tveganja ter za posledice napredovanja in povzpenjanja.

V SNG Drama Ljubljana bodo novo sezono začeli danes, 1. oktobra ob 20.00 s premiero igre Pasji sin, ki sta jo po naročilu Drame napisala Árpád Schilling in Éva Zabezsinszkij. Režiser črne satire s podnaslovom Do koder te pusti veriga je Árpád Schilling, mednarodno priznani gledališki umetnik, ki prvič ustvarja v našem prostoru. Predstava naslavlja problem spletnih čistilcev in medijev, s katerimi manipulira madžarska vlada, in opozarja, da je umetniška intervencija nujen vzvod upora proti nasilju.

Črno satiro Pasji sin je mogoče razumeti kot metaforo za življenje znotraj super kapitalističnega sistema. Dogaja se v fiktivnem svetu, na meji med nadrealnim in resničnostjo 21. stoletja, kjer so človeški viri postali negotovi in čedalje več nalog prevzemajo stroji. Natančneje v podjetju, ki ni konkretno mesto, temveč metafora za medsebojne odnose med ljudmi, za njihove strategije preživetja in tveganja ter za posledice napredovanja in povzpenjanja.

Na dnu družbene lestvice so Paraziti, nevidni in odrinjeni predstavniki raznovrstnih manjšin, ki nimajo ničesar. Na drugi strani so nevidni tudi najbolj ugledni predstavniki družbe, ki imajo največ bogastva in vpliva nad svetom. Nastopajo tudi Čistilci, katerih naloga je, da brišejo informacije, ki ogrožajo uspeh civilizacije fiktivnega sveta in ga postavljajo pod vprašaj. V njem so tudi Prasci, ki so zaradi lastnih napak izgubili privilegiran položaj v družbi in morajo v zameno uničevati človeška življenja. Podjetju kraljuje Vodja, ki odloča kam kdo sodi in kdo bo njegov naslednik, so v Drami zapisali o predstavi.

Mednarodno uveljavljena umetnika Árpád Schilling in Éva Zabezsinszkij sta izdelala metodo, ki povezuje nujno idejo z ustvarjalno energijo vsakokratne avtorske in igralske ekipe. Pri pisanju drame s končnim naslovom Pasji sin in podnaslovom Do koder te pusti veriga sta ju izhodiščno navdihnila dva resnična elementa. Na eni strani spletni (online) čistilci, ki jih najdemo po vsem svetu, oziroma svet moderatorjev spletnih vsebin, o katerem vemo absolutno premalo. In drugi strani mediji, s katerimi na primer manipulira madžarska vlada – gre za fenomen, ki je danes vse širše prisoten in se lahko pojavi v vsaki družbi. Avtorja se v drami dotakneta tudi vprašanja problematičnosti in škodljivosti tega fenomena, predvsem za nove generacije novinarjev; družbene reprezentacije in položaja žensk ter družinskih odnosov in osebnih travm, ki nas kot posameznike in družbo naredijo še bolj ranljive in prestrašene za upiranje pritiskom in razčlovečenju s strani družbenih (pod)sistemov, vse bolj ujetih v primež politike in kapitala.

Na dnu družbene lestvice so Paraziti, nevidni in odrinjeni predstavniki raznovrstnih manjšin, ki nimajo ničesar. Na drugi strani so nevidni tudi najbolj ugledni predstavniki družbe, ki imajo največ bogastva in vpliva nad svetom. Nastopajo tudi Čistilci, katerih naloga je, da brišejo informacije, ki ogrožajo uspeh civilizacije fiktivnega sveta in ga postavljajo pod vprašaj. V njem so tudi Prasci, ki so zaradi lastnih napak izgubili privilegiran položaj v družbi in morajo v zameno uničevati človeška življenja. Podjetju kraljuje Vodja, ki odloča kam kdo sodi in kdo bo njegov naslednik.

Árpád Schilling meni, da je v dobi globalnega kapitalizma, informacijskega kaosa in tehnološke revolucije velika večina ljudi bolj ranljiva kot kdaj prej. "V zadnjem času me najbolj zanima narava oportunizma. Zakaj in kako se odpovemo načelom? Zakaj in kako izdamo nekdanje prijatelje? Zakaj in kako postanemo nemoralni? Najlažji odgovor je: ker hočemo preživeti, kajti preživetje je najsvetejši zakon življenja. Preživetje je nagon. Ali pa dobro zasnovan interes, okoli katerega lahko sčasoma postavimo razumski branik. Položaj, ki je boljši od osamljenosti, boljši od popolne nemoči, je ravno pravšnji. Povrhu tega je življenje tistih, ki nimajo resnične možnosti izbire, popolnoma nepredvidljivo. Nekaj časa se je zdelo, da je človeštvo preseglo suženjstvo, fevdalno hierarhijo, kastni sistem itn. A žal se je izkazalo, da smo se motili. … Ko vse postane relativno, ko gospodarski in politični interesi razkosajo družbe na atome, kaj sploh še imamo v rokah? V tej zgodbi nekdo poskuša pomagati drugim, a ne zato ker bi bil Mesija, temveč zato ker le premore še malo empatije in ne more veliko izgubiti. Trudi se, da bi vsaj majčkeno spremenil delovne razmere, medčloveške odnose."

V uprizoritvi igrajo: Gregor Baković, Nejc Cijan Garlatti, Barbara Cerar, Iva Babić, Nina Valič, Saša Mihelčič, Maja Sever, Vojko Zidar, Rok Vihar, Pia Zemljič, Mario Dragojević (k. g.), Klemen Janežič, Petra Govc in Sabina Kogovšek. Igro Pasji sin je v slovenščino prevedla Gabriella Gaál, scenograf in asistent režiserja je Dorian Šilec Petek, kostumografka Ana Janc, skladatelj in avtor videa Péter Fancsikai, oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš, lektor Arko, raziskovalka Ildikó Ságodi in študijski asistent režiserja Jure Srdinšek.