Uredništvo

 |  Kultura

Fašizem ni neka oddaljena obskurnost

Notranje napake demokracije

V Galeriji Škuc bo, danes 17. oktobra ob 18. uri v sklopu Sophijinega simpozija potekala razprava ob knjigi Theodorja Adorna z naslovom Vidiki novega desničarskega radikalizma. Sodelovali bodo: družbeni aktivistki Aigul Hakimova in Katja Lihtenvalner, avtor spremne besede Jernej Kaluža s Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja ter Ana Reberc, psihologinja in sociologinja kulture, mlada raziskovalka Inštituta ZRC za slovensko izseljenstvo in migracije.

V razpravi bodo konkretizirali razmere in pogoje, ki omogočajo razraščanje fašizma, sovražnega govora, šovinistične nastrojenosti, izpostavili propagandne in politične trike, metode zavajanja in infiltracije fašizma v vse pore družbenega sistema in življenja. 

"Desničarski radikalizem ni psihološki in ideološki problem, ki bi se ga reduciralo na ostanke totalitarnosti, temveč je sistemski, ekonomski in družbenopolitični problem, ki je zelo pereč," začenja svojo razpravo nemški sociolog in filozof kritične teorije družbe Theodor Adorno. Prvič izdani niz njegovih predavanj prinaša strukturno analizo pogojev vztrajanja fašizma ter populističnih, marketinških trikov in načinov mobiliziranja vanj: "Nadaljnji obstoj nacionalsocializma v demokraciji je po mojem prepričanju potencialno nevarnejši od nadaljnjega obstoja fašističnih teženj, ki se usmerjajo ‘proti’ demokraciji. Infiltracija označuje nekaj objektivnega," je še zapisal Adorno.

"V razpravi bomo konkretizirali razmere in pogoje, ki omogočajo razraščanje fašizma, sovražnega govora, šovinistične nastrojenosti, izpostavili propagandne in politične trike, metode zavajanja in infiltracije fašizma v vse pore družbenega sistema in življenja. Adornovo razmišljanje bomo umestili v našo aktualnost. Fašizem ni neka oddaljena obskurnost. Ker stavi na uveljavitev vrednot obstoječe večine prebivalstva, je uspešna notranja napaka demokracije; ker predstavlja estetizacijo politike, se dobro skriva v širšem vrvežu množične kulture; ker je revolucija proti revoluciji, ki zahteva vrnitev v normalnost, je privlačen z vidika konzervativizma; ker utrjuje obstoječe hierarhije, je privlačen z vidika kapitalizma; ker stavi na jezo deklasiranih, je učinkovit pri mobilizaciji množic v različnih zgodovinskih trenutkih in družbenopolitičnih razmerah poznega kapitalizma," so zapisali v Galeriji Škuc.

4YGnPgtWhsw

WapFxzfsPrE

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.