Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 42  |  Kultura  |  Film

Šport je politika

Nenehno poslušamo, da šport ni politika, da je nad politiko in da je nevtralen – saj veste, tako kot Švica. Kar seveda ni res. Politika zelo vpliva na šport.

za +

Olga, Elie Grappe, 2021

Nenehno poslušamo, da šport ni politika, da je nad politiko in da je nevtralen – saj veste, tako kot Švica. Kar seveda ni res. Politika zelo vpliva na šport – Rusija je zaradi napada na Ukrajino izključena z vseh velikih športnih tekmovanj. V Olgi pa politizacijo športa vidimo z ukrajinske strani. Olga (Anastasiia Budiashkina), odlična ukrajinska gimnastičarka, se leta 2014 v Švici pripravlja za evropsko prvenstvo v Nemčiji, a ne tekmuje za Ukrajino, temveč za Švico, saj je bila njena mama – preiskovalna novinarka, trn v peti Janukovičevega proruskega režima – prisiljena emigrirati. Ko pa Ukrajina vstane in kijevski Trg oktobrske revolucije prelevi v Trg neodvisnosti, alias Majdan, se spolitizirajo tudi njene športne sanje, pa četudi jih šteje šele petnajst. Njen trener ponavlja, da »šport ni politika«, a posnetki z Majdana jo angažirajo, aktivirajo, radikalizirajo. Njena nemoč je agonična, njena agonija je protest. Ker je v eksilu, zamuja ukrajinsko revolucijo (ki jo je Putin strogo kaznoval, z aneksijo Krima in vojno v Donbasu), kar jo navdaja s tesnobo, ki jo lahko ubije le tako, da se brutalno in ritualno nadidentificira s tem, kar počne – s treningom, gimnastiko, prijemi, saltami, drogom. S perfekcioniranjem strasti.

»Šport ni politika« torej pomeni, da lahko mednarodna javnost pogleda stran, ko se kje čisto blizu dogajajo stvari, ki bi jih bilo treba odločno obsoditi in sankcionirati.

Ko tvegajo Ukrajinci, tvega tudi ona – na drogu. Ko Ukrajinci zastavijo svoja telesa, zastavi svojega tudi ona – z Jaegerjem. To so njene barikade. Olga, dopolnilo Slaloma, je tako rekoč dokumentarec o njeni tesnobi – športni kokon, laboratorij nacionalne identitete, že dolgo ni bil takšen tematski park tesnobe. Ne, Olga se ne prelevi v aktivistko ali disidentko, toda njen občutek krivde je tako močan in tako stiliziran, da je sporočilo – in sporočilo je jasno: fraza »šport ni politika« je le navadno legitimiranje ravnodušnosti do političnih krutosti, skrajnosti in tragedij, le izgovor, da se ti ni treba opredeliti in da ti ni treba ukrepati. »Šport ni politika« torej pomeni, da lahko mednarodna javnost pogleda stran, ko se kje čisto blizu dogajajo stvari, ki bi jih bilo treba odločno obsoditi in sankcionirati. (Kinodvor)

EaVAoiRlTyA

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.