Komentar / Evro – naš denar!

Heni Erceg

4. 11. 2022  |  Mladina 44  |  Hrvaška

Oh, kako razveseljivo, namesto rednih osovraženih položnic se je v poštnem nabiralniku znašla ovojnica brez imena naslovnika – to pomeni, da so enako dobili vsi državljani –, v njej pa je bila na kakovostnem papirju natisnjena brošura, nekaj podobnega Ikeinim katalogom, ki smo jih včasih s takšnim užitkom prelistavali. Poglej to krasoto, si mislim, ko si ogledujem sijajni pamflet, na katerega naslovnici piše Evro – naš denar, s prve strani pa se smehlja premier, ki »spoštovane sodržavljanke in sodržavljane, drage Hrvatice in Hrvate« obvešča, da so pogoji, na podlagi katerih nam je Evropska unija odobrila uvedbo evra, »politična stabilnost, naše odgovorno upravljanje javnih financ in izvajanje reform«. Reforme? Stabilnost? Odgovornost? Je s tem človekom vse v redu? Pred kratkim so bile zaradi hude korupcije, za katero je moral vedeti, vložene obtožnice zoper kar tri ministre njegove vlade, vse reforme, od zdravstvene do izobraževalne in reforme javne uprave, pa so čista zajebancija. Nadaljuje z opevanjem, podobnim tistemu med predvolilno kampanjo – ta se v resnici za njegovo stranko nikoli ne konča –, neverjetnih uspehov svoje vlade, laže, da se nam ni bati podražitev, kakor da se ne bi neprestano dražilo vse po vrsti, in sklene, da je prav uvedba evra »generacijska priložnost za gradnjo še uspešnejše Hrvaške«.

Ta samohvala, ta brezsramna politična promocija njegove skorumpirane, škodljivske vlade je državljane, ki so o evru že dolgo obveščeni, stala kar 25 milijonov kun, na vrhuncu pandemije pa se je požvižgal na »drage sodržavljanke in sodržavljane« in je z nejevoljo zavrnil zahteve, da bi jih v podobni obliki seznanil z nujnostjo cepljenja. Rekel je, da »v kampanjo za cepljenje ni vredno vložiti niti lipe«, zato je Hrvaška po odstotku cepljenih še vedno prav pri dnu med državami EU, slabši od nje sta samo Romunija in Bolgarija, in po številu umrlih zaradi covida v vrhu med svetovnimi rekorderkami. Zato pa smo zdaj zafračkali 25 milijonov kun za kampanjo obveščanja o uvedbi evra in za režečega se premiera, ki cinično obljublja še »uspešnejšo« državo, katere denar je prav tako »uspešno« zapravljal za varovanje na nekakšni Krimski platformi, ki jo je nedavno gostil, na njej pa se je zbrala kopica nepomembnih parlamentarnih brezveznikov. Zagreb se je dva dni dušil v prometnih zastojih, s streh so bolščali ostrostrelci, ulice so preplavili do zob oboroženi policaji.

Da bi nepomembna provinca dokazala, da bo prva, če bo treba, pokazala zobe ruskemu napadalcu, bomo ukrajinske vojake prav na Hrvaškem učili veščin dobrega vojskovanja, ker tega nihče ne zna bolje od nas. Resnično, samo norci ali podrepniki se lahko v ukrajinski vojni rinejo v prve vrste, ekipa, ki vodi Hrvaško, pa je državo preobrazila v provincialno kolonijo in zdaj, zanimivo, ni več slišati jadikovanja zaradi odprave domače valute – kune, ki je bila svojčas »ključni dokaz hrvaške suverenosti«, kot je še tako rekoč včeraj na neki razstavi, posvečeni 29-letnici rabe kune, govoril isti predsednik vlade. Takrat, leta 1993, je po nareku in s samovoljo HDZ kuna postala plačilno sredstvo, čeprav so vsi vedeli – ali pa je bilo tako ravno zato –, da je ta zverinica krasila bankovce za časa ustaške Neodvisne države Hrvaške, in prav ta ustaški simbol naj bi zaznamoval novo nacionalno suverenost.

Nasprotovanje temu revizionizmu je bilo šibko, v tedniku Feral Tribune cene nismo hoteli navajati v kunah in so nam zaradi tega grozili z ukinitvijo, zato smo vse do izida zadnje številke na naslovnici v ceni imeli zapisan poudarjeni veliki U. Feral je torej stal »6 kUn«. Zdaj je spodobne ljudi, site ustaških simbolov, med njimi tudi kun, navdalo upanje, da bo z uvedbo evra konec vsaj tega sramotnega numizmatično-političnega dejanja tedanjega proustaškega diktatorja in njegove vladajoče partije. A za vraga,

Evropa nima nič proti, če se na njeni valuti znajde simbol enega od najbolj krvavih nacističnih satelitov iz druge svet o vne vojne. Tako bo kuna krasila kovanec za evro, podoba Nikole Tesle, edinega za nas sprejemljivega Srba, pa bo na kovancih za 10 in 20 centov. Ne Dubrovnik ne Dioklecijanova palača v Splitu, ampak kuna, eden od najprepoznavnejših ustaških simbolov, se bo torej znašla na evropskem denarju.

Kakšna sreča za hrvaško oblast in prizadevno desnico, kakšna dekadenca evropskih uradnikov, ki so sprejeli ta simbol nacionalne valute na evrokovancih. Izbira je seveda zakonita, vendar tudi proticivilizacijska, tako kot je bila že v devetdesetih letih, ko je nacionalistična partija, ki vlada še danes, suverenost dokazovala z uvajanjem nekdanje valute nacistične tvorbe – in še s številnimi drugimi oblikami revizionizma. Zato je prav, da se vprašamo: bi se Evropa sprijaznila tudi s tem, da bi kovanec za evro krasil nacistični orel s svastiko? Ker gre za podobna simbola, saj je bil nacistični orel denarni simbol samo enkrat in nikoli več, kuna pa je bila plačilno sredstvo zgolj v ustaški Hrvaški. Potem so na oblast prišli slavilci te tvorbe in za svojo vzeli tudi kuno, poleg drugih odvratnosti iz fašistične epizode zgodovine države. Ta se, tako kaže, ponavlja v veselje številnih Hrvatov, simbol ustaškega denarja na evropski valuti pa grobo razgalja razvrednotenje ideje evropskega združevanja, utemeljenega na antifašizmu, ideje, ki je na Hrvaškem že dolgo prezirana.

V premierovi »generacijski priložnosti« se torej skriva zrno resnice. Gre za priložnost, da Hrvaška v že tako ali tako dekadenten vrednotni sistem Evrope podtakne košček avtohtonega fašizma.