Vanja Pirc

 |  Mladina 50  |  Kultura

Evropski oskar za slovenski film

Izjemni dosežek Urške Djukić in filma Babičino seksualno življenje

Émilie Pigeard in Urška Djukić

Émilie Pigeard in Urška Djukić
© Sebastian Gabsch, EFA

Slovenski film je dosegel izjemen mednarodni uspeh. Že res, da so nas domači filmski ustvarjalci zadnja leta razvadili in njihovi filmi premiere redno doživljajo na pomembnih mednarodnih festivalih in tam osvajajo tudi nagrade, tokrat pa jim je prvič uspelo seči po nagradi Evropske filmske akademije, ki – poleg canskih in beneških – velja za najuglednejšo v Evropi. Prvi evropski »oskar« za slovenski film je pripadel režiserki in scenaristki Urški Djukić oziroma njenemu kratkemu filmu Babičino seksualno življenje.

Ta se loteva pomembne, dolgo zamolčane teme. Urška Djukić si je iz knjige Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače izposodila pričevanja naših babic in prababic o tem, kako je bila spolnost videti v prvi polovici 20. stoletja. V strogem patriarhatu, ki ga je še dodatno podžigala cerkev, ženske niso imele pravice do svojega telesa, kaj šele do užitka. Pričevanja so zato groba, kruta. Z današnjimi očmi jih lahko, tudi zaradi gibanj, kakršno je #MeToo, razumemo kot spolno nasilje. To spoznanje je še toliko močnejše zaradi kontrasta, s katerim postreže film: boleča pričevanja vizualizira z igrivo, humorno, skorajda otroško animacijo francoske ustvarjalke Émilie Pigeard, sorežiserke filma.

Film je osvojil že 12 nagrad, a zadnje, najpomembnejše, vsi niso pričakali s ponosom. Anonimneži na Twitterju so Urško Djukić napadli s seksističnimi komentarji, norčevali so se tudi iz njenega priimka, češ da ni dovolj slovenski. To je ni presenetilo, jo je pa utrdilo v prepričanju, da se je lotila prave teme, saj je patriarhat še vedno globoko zakoreninjen v družbi in spremembe lahko prinese le opozarjanje na njegove uničujoče posledice. »Lahko samo še dodam, da mi je žal, da je med ljudmi še vedno toliko sovraštva in nerazumevanja ter da film Babičino seksualno življenje dobiva toliko nagrad ravno zato, ker očitno še vedno veliko ljudi verjame v svojo superiornost nad drugimi.«

Urška Djukić se zaveda, da ji utegne ugledna nagrada pomagati pri uresničevanju nadaljnjih projektov. A hkrati gleda širše: želi si, da bi pripomogla tudi k izboljšanju »domačih razmer za ustvarjanje filmov«. Slovenski film je zelo podhranjen in čudež je, da so dosežki kljub vsemu vrhunski. »Če želimo Slovenci kontinuirano tekmovati z najboljšimi, potem potrebujemo ustrezno finančno podporo,« je prepričana režiserka in pri tem ne meri le na zavezo iz leta 2018, po kateri bi moral proračun za film že letos znašati 11 milijonov evrov, temveč tudi na še vedno nezadostno zavedanje, da je vlaganje v film izjemnega pomena za gospodarsko rast.

Urška Djukić zdaj snuje celovečerec Little Trouble Girls. Ta se osredotoča na vpliv vzorcev, ki se skozi generacije prenašajo na dekleta in njihovo dojemanje lastnega telesa, pa tudi na potrebe po preizpraševanju družbenih pravil. K tem temam jo vleče zato, ker so bili ženski glasovi v zgodovini »preslišani in zatrti, danes pa imamo možnost, da spregovorimo o tem in slišimo in razumemo, kako se je in se še vedno v tem svetu počuti ’druga’, neizražena in preslišana polovica človeštva.«

f6hgsSVvJYo

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.