Komentar / Vlado Miheljak: Hudič na Gregorčičevi

»Mislim, da je zdaj res vrag odnesel šalo, in ne moremo se več politično preigravati, kdo je za in kdo je proti. Mi bomo dali naše rešitve na mizo in iskali konsenz. Kdor bo želel, se bo pridružil, kdor ne bo želel, je to njegova stvar.«

»… to se nam dozdeva kot napovedano zvijanje rok majhnim koalicijskim strankam, da pristanejo na nekaj, česar morda ni v koalicijski pogodbi.«

»Verjamem, da se boste znotraj koalicije lahko tudi razšli pri dobrih rešitvah. Slutim, kaj bi lahko bile, in vem, kaj bi bile lahko dobre rešitve tudi s strani predsednika dr. Roberta Goloba, da ne bo podpore. Tu mi ponujamo roko.«

»Kot so nam povedali v Gibanju Svoboda, premier Robert Golob ne bo šel na pogovor k poslancem SD o vlogi Socialnih demokratov pri odstopu zdaj že nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar. Po navedbah v največji vladni stranki lahko Socialni demokrati, če imajo na omenjeno temo kaj povedati, to storijo na sredinem koalicijskem vrhu.«

Zdi se, da bi lahko ime velikega manipulatorja iz SDS vpeljali kot novo mersko enoto za politično lažnivost: en grims. Denimo, Janševo zagovarjanje prepisovanja govora od nekdanjega britanskega premiera Blaira (nismo največji, nismo najmočnejši ...), češ da sta se oba zgledovala po Masaryku (kar preverjeno in evidentno ni bilo res), bi bilo zaokroženo vredno okoli 2,5 grimsa. A novo politično meroslovje premore, žal, še eno mersko enoto. In sicer za samozazrtost, samoprepričanost, za ego, velik kot butalske buče: en golob. Ne vem, ne poznam sedanjega premiera, a daje vtis, da ga ta, kot se ljudsko reče, ego dviga v takšne višave, da proizvaja zelo nevarno vrtoglavico.