Seks, droge & jazz

Kokain je tu tako samoumeven kot zlati tuš, overdose pa tako kot penetracija s steklenico deluxe šampanjca. La dolce vita!

zelo za -

Sodoma.

Babilon se začne v Babilonu – na neskončni zabavi stoletja, ki se odvrti v razkošni palači sredi kalifornijske puščave, kamor se zgrnejo holivudski jet-set, njegov entourage, groupies in slon, ki se na vse to poserje. In to dobesedno. Hollywood je amfetaminski cirkus. Zabava, festival ekscesa, infantilnosti, cinizma, arogance in ničevosti, ki traja pol ure, je briljantna, virtuozna, osupljiva kombinacija spektakla in transgresivnosti – kot bi se združila Baz Luhrmann in Pier Paolo Pasolini. Veliki Gatsby v Saloju! S pridihom Dantejevega Inferna (via Harry Lachman).

Kamera, ki švenka po palači, ujame ekstatični direndaj bakanalij – seks, droge & jazz. Kokain je tu tako samoumeven kot zlati tuš, overdose pa tako kot penetracija s steklenico deluxe šampanjca. La dolce vita! Vsi blaznijo, vsi skušajo izživeti svoje fantazije, vsi se imajo za Kaligule, vsi hočejo do konca, tudi sam film, ki se odpre leta 1926, na vrhuncu dobe nemega filma, tik pred prihodom zvočnega filma, ki bo nekatere – Nellie LaRoy (Margot Robbie), energično, manično, hazardersko ingénue, prepričano, da je »rojena zvezda« (avatar Clare Bow), Mannyja Torresa (Diego Calva), mehiškega outsiderja, dečka za vse, ki hoče vse (v času, ko je to mogoče, če si na pravem kraju), Sidneyja Palmerja (Jovan Adepo), temnopoltega trobentača (avatar Curtisa Mosbyja), in Lady Fay Zhu (Li Jun Li), lezbično kabarejsko pevko (avatar Anne May Wong) – naredil, druge – predvsem Jacka Conrada (Brad Pitt), superzvezdnika studia Kinoscope, kralja Hollywooda (avatar Johna Gilberta) – pa odnaredil. Zgodovina ne dela kompromisov. Za sabo pušča solze in nostalgike.

Vsi blaznijo, vsi skušajo izživeti svoje fantazije, vsi se imajo za Kaligule, vsi hočejo do konca.

Triurni Babilon – korekcija, reimaginacija in dekonstrukcija Griffithove Nestrpnosti (z mežikanjem Andersonovih Vročih noči in Schlesingerjevega Dneva kobilic) – pokaže božanski kaos, v katerem nastajajo filmi, in grozne, krute, vulgarne, deregulirane ljudi, ki jih delajo in ki potem »večnost preživijo z angeli in duhovi«, kot pravi tračerska kolumnistka Elinor St. John (Jean Smart). Umrejo, a preživijo v filmih, ultimativni obliki posmrtnega življenja. A nebesa vse sfrizirajo, tako da se njihova divja, hedonistična, groteskna, pornificirana življenja spreminjajo v mjuzikle – živijo v Babilonu, ko umrejo, pa se preselijo v Ples v dežju. Za vedno. Babilon ima strukturo Scorsesejevih Dobrih fantov, Kazina in Volka z Wall Streeta: imeli smo se fajn, svet je bil naš, potem pa je šlo vse k vragu in preostanek življenja smo preživeli mrtvi, v totalni anonimnosti. (kino)

t7HT83wkVss