»Zasmehovali in psovali so me, ker je bila moja babica Slovenka«

IZJAVA DNEVA

"Ne morem reči za druge, lahko pa povem, da ko sem bila še otrok, so me zasmehovali in psovali, ker je bila moja babica Slovenka. Zdaj je povsem drugače, saj se to zdi mnogim zanimivo."

"Tega sploh ne zaznava. To je problem, ki ga je zasejal Figl, z mnenjem, da če ste bili v wehrmachtu, ste bili na pravi strani. Tako so partizani, borci za svobodo, dolgo časa veljali za slabe fante. Največja težava je v tem, da večina ljudi ne spozna pomena partizanskega gibanja, kar je pripomoglo k podpisu za Avstrijo zelo ugodne državne pogodbe. Zaradi partizanov, ki so se v Avstriji organizirano borili proti nacizmu, zavezniške države leta 1955 ne bi omogočile takega sporazuma."

"Zato je bilo pomembno, da so slovenski študenti protestirali na Dunaju in zahtevali spoštovanje sedmega člena avstrijske državne pogodbe. Če ne bi bilo Slovencev, je malo verjetno, da bi Avstrija kot država sploh obstajala. Avstrija partizanskega gibanja (še) ni vzela za svoje, v nasprotju z Italijo, ki je že imela predsednika države, ki je bil partizan. V Avstriji nekdanji partizan ne bi nikoli mogel biti predsednik države. Socialdemokrat Bruno Kreisky je sicer bil dolgoletni zvezni kancler, vendar je imel v vladi tudi nekaj desničarskih ministrov."

(Evelyn Steinthaler, pisateljica, novinarka in prevajalka, ki v ​risoromanu Peršmanova domačija opisuje pokol na Peršmanovi domačiji, odročni kmetiji na avstrijskem Koroškem, kjer so v zadnjih dneh druge svetovne vojne enote SS v sodelovanju s policijo postrelile enajst civilistov, med njimi kar sedem otrok, o tem, ali je na Koroškem še vedno sramotno, če se počutiš in opredeljuješ za Slovenca, in o tem, da so bili gonilna sila protinacističnega boja na Koroškem predvsem slovenski partizani; v intervjuju za Delo)

UWOoXDX9tF4

PREBERITE TUDI:

• Nacistični zločini nad koroškimi Slovenci