Srbski filmi v Sloveniji

Mesec srbske kulture ta mesec poteka v več krajih po Sloveniji

Mesecu srbske kulture, ki maja poteka v več krajih po Sloveniji, se med 18. n 20. majem pridružuje tudi Slovenska kinoteka, ki bo v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Srbije premierno prikazala enega svojih letošnjih distribucijskih nakupov, kultni film Živojina Pavlovića Ko bom mrtev in bel (1967), ki bo v četrtek, 18. maja, ob 20. uri odprl Dneve srbskega filma.

Poleg njega bodo na sporedu še štiri druge klasike srbske in nekoč jugoslovanske kinematografije: Zbiralci perja (1967) Aleksandra Petrovića, Vonj poljskega cvetja (1977) Srđana Karanovića, Posebna vzgoja (1977) Gorana Markovića ter Povzpetnik (1966) Vladana Slijepčevića.

Med filmi še posebej izstop film Zbiralci perja, eden najboljših in mednarodno najuspešnejših filmov nekdanje Jugoslavije, ki je v svetovno filmsko ozvezdje izstrelil karizmatičnega igralca Bekima Fehmiuja v vlogi cigana Bore, ki preprodaja gosje perje, ljubimka z lepo kavarniško pevko in si za novo ženo poželi mlado hčer svojega največjega konkurenta. Film, ki je leta 1967 na festivalu v Cannesu prejel veliko nagrado žirije in bil nominiran za oskarja, je rapsodija romski manjšini, ki živi svoje nenavadno, na lastni etiki utemeljeno življenje na robu srbske družbe.

Op0wuHguS4c

Ideja o svobodnem življenju prežema tudi film Vonj poljskega cvetja, nenavadno zgodbo o znanem igralcu Ivanu Vasiljeviću, ki se, naveličan svoje buržujske eksistence, preseli na vlačilec, ki po beograjskih rekah prevaža opeke. 

V8EdHZ5vLDY

Nasprotno se kultni Pavlovićev film Ko bom mrtev in bel, ki pred tem prav tako teče navidez lahkotno, neobremenjeno in brez pravega cilja, zaključi odrezano in s povsem nepričakovanim koncem na poljskem stranišču. Njegov glavni junak Džimi Barka po izgubi službe tava po srbski provinci, od podeželja do mesta, od kmečkih zadrug do industrijskih obratov, in zaman išče svoje mesto v družbi. 

VHN9LWtabJ8

Če je Džimi taval brez cilja, pa je Ivan v filmu Povzpetnik dobro vedel, kam želi priti, ko se je iz province preselil v Beograd. V trenutku ko zazna bližino družbene moči in krene navzgor po družbeni lestvici, se začne iz rahločutnega pesnika leviti v brezvestnega povzeptnika, oportunista, ki mu, podobno kot junakom iz prej omenjenih filmov, ni mar za ljudi, ki stojijo na njegovi poti. Film, v katerem vidni vlogi odigrata tudi Slovenki Špela Rozin in Duša Počkaj, je slika sodobnega urbanega sveta, v katerem vladata hlad in odtujenost in posameznku ni mar za skupnost, kakor tudi skupnosti ni mar za posameznika.

Napetost med posameznikom in družbo je tudi v središču filma Posebna vzgoja, zgodbe o najstniku z družbenega roba, ki poskuša preživeti z malimi tatvinami, nakar pristane v domu za mladoletne prestopnike prav v trenutku, ko pride v zavod tudi novi vzgojitelj. Pod masko filma o mladoletniškem prestopništvu, ki vseskozi niha med komedijo in tragedijo, je režiserju uspelo skriti povedno dramo z drzno obsodbo pomanjkanja svobode v institucijah socialistične Jugoslavije.

J59hMhiHyCw

"Od nastanka teh filmov, ki so se porajali v obdobju dobrih desetih let, je minilo več kot pol stoletja, a še vedno delujejo sveže in nas znajo nagovoriti. Tudi mi se sprašujemo o tem, kako izpreči iz svojih prenatrpanih, balasta polnih življenj, da o senzacionalizmu in plehkosti medijev, katerih obrise lahko zaznamo v Vonju poljskega cvetja, niti ne izgubljamo besed. Vsi ti filmi, ki sodijo ne le v vrh srbske, ampak tudi svetovne kinematografije, so vstopili v kanon ne le zato, ker so polnokrvna avtorska dela, tesno vpeta v kraj in čas svojega nastanka, ampak tudi zato, ker se dotikajo tistega, kar je v človeku večno in nespremenljivo," je zapisala Špela Barlič.