Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 28  |  Kultura  |  Film

Zakaj se nam vedno odšteva čas do nove katastrofe, nove krize, novega konca sveta? 

Ko Tom Cruise odjebe digitalno tehnologijo in z motorjem v prepad skoči v živo, brez digitalnih efektov, brez pomoči Entitete, se zdi, da ne skuša rešiti le sveta, temveč tudi film

zelo za

Entiteta. Misija: Nemogoče – maščevanje, 1. del / Mission: Impossible – Dead Reckoning Part One (2023, Christopher McQuarrie). 

Najprej zagledamo rusko podmornico, ki pluje nekje pri Aleutih – itak je fantomska, nevidna, tako da je Američani ne morejo videti. A posadka nenadoma v grozi ugotovi, da je podmornica vidna – na sonarju zagledajo neko drugo podmornico, ki proti njim lansira torpedo. Panika! Znoj! Kriki! Toda ko torpedo trešči v rusko podmornico, se nič ne zgodi. Kot da ga ni bilo. Tudi ruska podmornica izstreli torpedo, ona druga podmornica pa s sonarja izgine, še preden vanj trešči torpedo. Kot da je ni bilo. Toda ruski torpedo se obrne in zdrvi proti ruski podmornici – ta pa je. Kot se izkaže, se je z rusko podmornico poigrala Entiteta, skrivnostna, vsevedna, vsevidna, viralna umetna superinteligenca, ki se je osamosvojila – misli, čuti in dela na lastno roko, okužila je vse globalne sisteme, vse podatkovne baze, vse države, pozna vse naše skrivnosti, lahko počne, kar hoče (izsiljuje vlade, korporacije ipd.), toda zaenkrat se je potuhnila in taktično čaka.

Prvi del nove Misije: Nemogoče je popolna metafora tega izrojenega, gladiatorskega, nadzorovalnega, digitalnega kapitalizma, ki ga muči tako strah pred osamosvojitvijo umetne inteligence (zbogom, scenaristi!) kot strah pred postresničnim svetom.

Ni je mogoče ubiti ali izklopiti, lahko jo le kontroliraš. Kdor jo bo kontroliral, bo zavladal svetu, a potreben je ključ, MacGuffin, za katerim plane ves svet – vse države, vse tajne službe, vsi plačanci, vsi lovci na glave, vsi specialisti in specialci, tudi Ethan Hunt (Tom Cruise), mož »edinstvenih talentov« in kralj vsiljenih izbir, ki končno naleti na sebi enako. Entiteta je njegov zrcalni odsev, njegova hrbtna stran, pošast iz njegovega ida: tudi on je hkrati povsod in nikjer, tudi on deluje fantomsko in viralno, tudi on se zlahka taktično naredi mrtvega, tudi on vse vidi in vse ve, tudi on pozna vse naše skrivnosti, tudi on dela na svojo roko, tudi njega ni mogoče ubiti ali izklopiti. Začne se globalna dirka: puščavski vihar, pregon po Rimu (v cinquecentu), stresni obisk Benetk in skok na Orient ekspres. Žensk, ki rešujejo Ethana (Rebecca Ferguson, Hayley Atwell, Vanessa Kirby), je veliko, a na seks ne misli nihče (mar ni prav predapokaliptični seks najbolj iskana delikatesa?), saj vedno zmanjkuje časa, jutri nikoli ne pride, treba je teči in teči in teči (tokrat tudi po scenski strehi abudabijskega letališča), se spopadati s pastmi, zankami in ugankami, blefirati, globoko fejkati in si natikati maske, skakati v neznano, vse je vedno le začetek nečesa novega. Prvi del nove Misije: Nemogoče, ki mežika klasikam, kot so Lawrence Arabski, Pickup on South Street in Sever-severozahod (oh, in prva Misija: Nemogoče), je popolna metafora tega izrojenega, gladiatorskega, nadzorovalnega, digitalnega kapitalizma, ki ga muči tako strah pred osamosvojitvijo umetne inteligence (zbogom, scenaristi!) kot strah pred postresničnim svetom. »Kdor bo obvladoval Entiteto, bo obvladoval resnico,« slišimo. Razlika med resnico in lažjo izginja – treba je izbrati stran v tej novi vojni. Kar je skoraj dilema Matrice. Kot se čudi Ethanov asistent Benji (Simon Pegg): »Zakaj se vedno znajdemo v takšnem položaju?« Zakaj se nam vedno odšteva čas do nove katastrofe, nove krize, novega konca sveta? Finančna kriza, pandemija, inflacija, draginja – kriza za krizo, kriza na krizi. A to je le retorično vprašanje: krize, katastrofe in konci sveta so vgrajeni v kapitalizem.

Nekaj metafilmskega in obenem mesijanskega je v tem, kar počne Tom Cruise, ki je postal ultimativni MacGuffin – ko odjebe digitalno tehnologijo in z motorjem v prepad skoči v živo, brez digitalnih efektov, brez pomoči Entitete, se zdi, da ne skuša rešiti le sveta, temveč tudi film. Svet pa lahko reši le tako, da reši film. (kino)

IqJOkKbStcI

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.