Vlado Miheljak

Vlado Miheljak

 |  Mladina 34  |  Dva leva

Komentar / Ščipov nemir

(Prihaja subcomandante Miha ali pač ostaja delegado cero?)

© Franco Juri

Kordiš je v zadnjem času večkrat zatrdil, da kljub kritikam ne zagovarja odhoda stranke iz vlade, je pa ne glede na razplet internih volitev v Levici v prihodnje pričakovati kritičnejšo držo stranke znotraj koalicije.
— (Dnevnik, 1. 8. 2023)

»Marcos je gej v San Franciscu, črnec v Južni Afriki, Azijec v Evropi, Čikano v San Isidru, anarhist v Španiji, Palestinec v Izraelu, majevski Indijanec na ulicah San Cristobala, Jud v Nemčiji, Cigan na Poljskem, Mohavk v Quebecu, pacifist v Bosni, samska ženska na metroju ob 22. uri, kmet brez zemlje, član tolpe v slumu, brezposelni delavec, nesrečni študent in seveda zapatist v gorah.«
— Subcomandante Marcos je v nekem pogovoru razkril svojo polivalentno skrivno identiteto (navedeno po Naomi Klein: The Unknown Icon)

»Naše prepričanje in praksa sta, da upor in boj ne potrebujeta karizmatičnih voditeljev ali poglavarjev, ne mesije in ne odrešenika; za boj potrebuješ le malo spodobnosti, malo dostojanstva in veliko organiziranosti – sicer pa: ali prispevaš h kolektivu ali pa pač nisi nič vreden.«
— Subcomandante Marcos o podrejanju vodenja višjim ciljem

Hja, dnevi tik pred izvolitvijo novega koordinatorja ali koordinatorke stranke Levica bodo pestri in intenzivni. Ne samo zaradi predvidoma živahnega znotrajstrankinega dogajanja, ampak tudi zaradi polnjenja lune v tistih dneh. Ne le »lunatiki« in tisti, ki jih premika bibavica, tudi klasična psihiatrija in psihologija poznata in priznavata učinek polne lune ali ščipa. Ta konstelacija ne prinaša vsebinskih determinant, vsekakor pa intenzivnost vzdraženja psihofizičnega sistema. V tistih dneh imajo menda v psihiatričnih ustanovah pravo »norišnico«. Pač, ko pride cikel, ko se luna in sonce postavita vis a vis, naj bi bili ljudje bolj intenzivni in odzivni. Umetniki ustvarjalni, kriminalci destruktivni, tatiči podjetni, ljubimci nenasitni … Še več. Moj prijatelj, sicer znan po tem, da dobro riše in je nasploh en tak poosebljeni mucho macho, trdi, da mu v času ščipa bolj rastejo dlake in nohti. Ravno toliko, da ne reče, da se za kakšno noč spremeni v volkodlaka. A kakorkoli že. Faza polne lune proizvede stanje, ki mu pravimo ščipov nemir. Čas intenzivne vzdraženosti, napetosti. Zato naj se takrat ne bi spuščali v pomembne življenjske odločitve. Kaj to pomeni za velike politične odločitve, bomo kmalu videli na primeru Levice. Kdo bo po novem zavijal v luno in kako. Eno je zdaj bolj ko ne gotovo. Mesca bo odplaknila polna luna. In če je Mesec preteklost stranke, je nadvse iritirajoče vprašanje, kdo bo strankina prihodnost.

Sploh je oznaka koordinator/--ka stranke pomenljiva. Stranka Levica nima nekoga, ki predseduje, poveljuje, ampak zgolj koordinira. To me je vedno nekako spominjalo na latinskoameriško kategorijo subcomandante. Nekdo je podpoveljnik, sam poveljnik pa ni in ne more biti človek, ampak sta to ljudstvo in njegova organizacija. Zapatistično gibanje je imelo legendarnega podpoveljnika, znanega kot subcomandante Marcos. Danes se nekako ve ali vsaj predvideva, da gre za Rafaela Sebastiána Guilléna Vicenta (letnik 1957), ki izhaja iz srednjega stanu in se je izobraževal najprej pri jezuitih, kasneje doštudiral filozofijo, bil publicistično dejaven ... Vse dokler ni vstopil med zapatiste in hitro postal njihov podpoveljnik (subcomandante). Kot tak je prepoznavna ikona na konju, z volneno masko na glavi, pipo v ustih, pištolo in nožem za pasom ... A z razvojem dogodkov se je v nekem trenutku odpovedal oboroženemu uporu in tako je od leta 2006 le še delegado cero, (od)poslanec nič.

Miha Kordiš je nesporno enfant terrible ne le slovenske politike nasploh, ampak tudi levice in Levice. S tem izziva ne le desničarje, ampak tudi etablirano levico. Skoraj otroško naivno se navdušuje nad populizmom voditelja obubožane venezuelske socialne države, sicer pa defektne demokracije Nicolása Madura. Poslancem DZ grozi z ljudskimi sodišči. Sicer pa striktno nastopa proti vojaški zvezi Nato. Zaradi tega je pomemben za večpredstavnost in večpodobnost slovenske politike in zlasti levice. V parlamentu je bil vselej nekakšen delegado cero. A zdaj gre glede na Marcosa po vzvratni poti. Od delegata do podpoveljnika – koordinatorja. S tem se odpre cel svet paradoksov. Iz katerih bodo kratko potegnili vsi. Koalicija, Levica in sam Kordiš. Glede na nepisano pravilo v koalicijskih vladah predsedniki strank (no, tudi koordinatorji) zavzemajo mesta podpredsednikov vlade, drugačne prakse se praviloma niso obnesle. Če bi/bo Kordiš vstopil v vlado, ne bo obremenil le nje, ampak tudi sebe. Denimo, vlada brezpogojno in nekritično stoji za Natom in zahodnim zavezništvom v rusko-ukrajinski vojni. Kako bo ravnal? Povedal je že, da ne vztraja pri izstopu stranke iz vlade. A kako uskladiti zunanjepolitično naravnanost vlade s stališči potencialnega novega podkomandanta stranke? Mission Impossible! Če se kot predvideni novi koordinator odpove radikalnosti, izgubi svoj smisel in identiteto, če jo ohrani, začne razpadanje ali vsaj slabljenje koalicije in Levice. GS in SD imata sicer večino tudi brez Levice. A tisti trenutek, ko bi ta izstopila, bi bila koalicija odvisna od izpričano nenačelne SD.

Po ščipovem nemiru (konec avgusta) v Levici in glavi potencialnega novega podpoveljnika lahko zabredejo stranka, koalicija in tudi Slovenija v kalne vode.

In Kordišu se bo morda še kolcalo po srečnih časih, ko je bil zgolj delegado cero – brez obveznosti in odgovornosti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.