Komentar / Nikoli več?

Vlado Miheljak

14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Dva leva

»Evropska unija je nastala kot odgovor na genocid in na drugo svetovno vojno, zato da bi v njej živeli v miru, se skupaj razvijali ter da se takšna grozodejstva ne bi zgodila nikoli več. … Nazadnje bi želeli poudariti, da smo ponosni na naš model Unije.«
— Veleposlanici in veleposlanik Francije, Nemčije in Poljske v propagandnem pamfletu v Delu (Delo, 7. 6. 2024)

»Naj drugi govorijo o njihovi sramoti, jaz bom o svoji. …

V tvoji hiši se glasno kriči, kar je laž.

Ampak resnica mora biti tiho. Mar ne?«
— Bertold Brecht

Hja, veleposlanici in veleposlanik treh zgodovinsko, kulturno in tudi aktualno velikih evropskih dežel so očitno prešpricali zgodovinsko krilatico francoskega predsednika Chiraca, ko so se tako imenovane nove demokracije (tudi Slovenija!) navdušeno odzivale na vojne trobente, ki so leta 2003 klicale h križarskemu pohodu na Irak. Takrat je, francosko vzvišeno, a točno povedal, da novi evropski »demokrati« niso izkoristili pravice, da bi bili tiho. In res je niso. Med drugim so vnaprej, na zalogo, podpisali sramotno vilensko izjavo o Powllovi predstavitvi »prepričljivih« dokazov o iraškem orožju za množično uničenje kot argumentu za začetek vojne, ki je trajno premaknila svet iz ravnotežja. No, to so vseeno še bili časi, ko so vsaj države, kot sta Francija in Nemčija, demonstrirale kanček avtonomije.

Kakorkoli, veleposlaniki treh omenjenih dežel so v agitacijskem predvolilnem pamfletu v Delu stresali neslanosti, trivialnosti, celo opolzkosti o združeni Evropi. No, ni šokantno le tisto, kar so zapisali, ampak predvsem tisto, kar so zamolčali. Pišejo o arhitekturi in ideji združene Evrope, ki bi naj bila v središču dogajanja, prevzemanju odgovornosti, solidarnosti, dostojanstvu, človekovih pravicah in bahavo celo o vplivu v svetu, »zlasti ko gre za globalna vprašanja«, pa ne le, da preskočijo ponižujoč položaj posameznih skupin prebivalstva (denimo sramotni položaj žensk na Poljskem, ki je slabši kot v marsikateri deželi tretjega sveta!), ampak sredi največjega povojnega genocida v svojem pamfletu niti z besedo in niti pomotoma ne omenijo Palestine. A Palestina je imanentno evropska zgodba in odgovornost. In to (kako značilno!) veleposlaniki dežel, kjer ne samo, da zatirajo vsakršno kritično razpravo, pravico do protestov, ampak izraelsko genocidno politiko, sistematično stradanje in pobijanje otrok, žena, civilnega prebivalstva podpirajo celo z dobavo orožja (na primer Nemčija). A kaj bi se čudili. Združena Evropa je zveza nedoslednosti, licemernosti, dvojne morale. Ko je ruski samodržec Putin rušil čečenski Grozni in sirski Alep, so si evropski voditelji še podajali kljuko kremeljskih vrat, se s samodržcem objemali in predvsem pridno »kšeftali«. Ko je napadel Ukrajino, kjer je zgodovina bilateralnih odnosov, dogovorov in tudi jamstev zahodnega zavezništva ob razpustitvi sovjetskega imperija vse prej kot črno-bela, so kaznovali ruske športnike, umetnike, znanstvenike z izključevanjem, s kolektivno krivdo, kakršne niso med drugo svetovno vojno in po njej doživljali niti v do tal porušeni in poraženi Nemčiji … Ali res nikoli več? Razen sedaj? Razen v Palestini?

In v to unijo smo v soboto poslali svojo posadko. Morda je kdo imel drugačne aspiracije, a rezultat odraža stanje duha v Sloveniji. Ni še popolnoma jasno, kako je zares z obratom v desno in v ekstremizem v Evropi. A v Sloveniji se volilno telo ni zares odmaknilo od (v najbolj žlahtnem pomenu besede) liberalnih vrednot in orientacij. So se pa politični zastopniki odmaknili od proklamiranih načel in dobili jasno sporočilo tega istega volilnega telesa. SDS je sicer za las dobila četrti mandat. In Gibanje Svoboda za las izgubilo tretjega. NSi je skozi šivankino oko z enim mandatom prišla med deveterico. SD prav tako. In to na račun nekritično lojalnega tradicionalnega volilnega telesa, ki jih nagrajuje tudi v času najhujših zdrsov. Vesna je kot velika zmagovalka s svojim, sicer nesporno talentiranim obramboslovnim kandidatom pokazala, da se – prosto po Simone de Beauvoir – zelen ne rodiš, ampak zelen postaneš.

Da se Slovenja ni premaknila v desno, se navsezadnje vidi po rezultatih štirih referendumov. Volivci so rekli štirikrat DA, kljub temu da je ta ista desnica, ki je zmagala na volitvah v evropski parlament, skupaj z RKC, skrajno agresivno agitirala proti ureditvi zakonodaje o prostovoljni evtanaziji pa tudi proti legalizaciji proizvodnje konoplje v rekreativne in celo zdravstvene namene. Žal se je en del medicinske stroke včlanil v klub desnih moralistov. V Sloveniji, kjer alkohol razgradi na tisoče jeter na leto, skuri prav toliko možganov, travmatizira in razbije stotine in stotine družin, mori udeležence v cestnem prometu …, je nasprotovanje legalnemu gojenju konoplje za rekreativno rabo licemerje na kvadrat! Khm, če je cerkev, ki je izgubila bitko proti pravici do evtanazije in tudi konzumpciji konoplje, legitimni božji zastopnik na zemlji, potem ali Bog v Sloveniji nima kvalificirane večine ali pa je levičar oziroma levi liberalec. No, sam kot bogaboječ slehernik verjamem, da velja drugo.

V Gibanju Svoboda so igrali na všečne referendume, ki da bodo pripeljali več ljudi na volišča. Kar jim je uspelo. A so se ušteli v predpostavki, da bo to stranki brez koncepta in z anemično kandidatno listo prineslo več glasov. Kot tudi priznanje Palestine tik pred volitvami ni nagradilo predlagatelja. Tisti, ki so si priznanja želeli in ga obupano čakali, so prepričani, da je Gibanje Svoboda zavezo realiziralo preračunljivo in prepozno.

Vsekakor pa je štirikratni DA na referendumih dodatno breme za Goloba in GS, ki raje obljubljata kot uresničujeta. Čakamo.