Vanja Pirc

10. 7. 2008  |  Mladina 28  |  Kultura

Blaž Kutin

Tisti scenarist, ki je bil predlani izbran za novi talent EU, in obenem tisti režiser, ki mu praviloma ne uspe zbrati zadostne finančne podpore, da bi njegovi scenariji prišli do kina

/media/www/slike.old/mladina/profil_blaz_kutin_20080709_0546_b5.jpg

© Borut Peterlin

Nedavno je dobil slovenski celovečerni prvenec z naslovom Nikoli nisva šla v Benetke režiserja Blaža Kutina uradno povabilo v tekmovalni program letošnjega Sarajevskega filmskega festivala, ki bo od 15. do 23. avgusta. Uvrstitev na najpomembnejši filmski festival v Jugovzhodni Evropi je že sama po sebi uspeh, glede na okoliščine, v katerih je film nastal, pa se zdi ta še toliko večji. Film je namreč nastal s skrajno omejenim proračunom. Lahko bi celo rekli, da je nastal kot dobrodelni projekt. Vsi igralci in večji del močno okrnjene ekipe so namreč pri projektu, ki so ga posneli v le 12 dneh, sodelovali brezplačno. Film sta skupaj z Andrejem Kregarjem producirala njegova scenarista, Kutin in njegova življenjska sopotnica Rolanda Rebrek. Kregarjeva VPK je k projektu pristopila z opremo in tehnično pomočjo, scenarista pa sta vzela bančno posojilo.
A še pred odhodom v Sarajevo se je zapletlo. Film Nikoli nisva šla v Benetke je posnet na digitalni podlagi, da bi se lahko udeležil festivala, pa bi moral biti posnet na 35-milimetrskem filmskem traku. Film zato potrebuje povečavo, s pomočjo katere ga bo mogoče zavrteti v kinu. »Časa za povečavo ni več veliko, lastnih sredstev pa za to producenti nimamo. Zato srčno upamo, da nam jo bo omogočil Filmski sklad, na katerega smo že poslali vlogo. Konec koncev bi bil Nikoli nisva šla v Benetke edini slovenski film v tekmovalni sekciji celovečercev,« je nedavno v sporočilu za javnost zapisal Kutin.
Filmski sklad, brez katerega pri nas nastane le redko kateri film, pri povečavah pa brez njegove pomoči praktično ne gre, je povečavo tega filma letos enkrat že zavrnil. Film naj ne bi bil umetniško dovolj vrhunski, poleg tega pa naj tudi njegov tržni potencial ne bi bil tolikšen, da bi ga bilo vredno finančno podpreti. A kot kaže, je vozovnica za Sarajevo filmski sklad vsaj nekoliko omehčala. Filmu so namreč prejšnji teden za povečavo odobrili 16.000 evrov, a to še ni jamstvo za pot v Sarajevo, saj je postopek povečave enkrat dražji. S filmskega sklada so ob tem sporočili, da jih veseli, da se je sarajevski filmski festival ponovno odločil svoj program obogatiti tudi s pomočjo slovenskih avtorjev in da lahko selektorjem za pogumno odločitev samo čestitajo. Na koncu pa so cinično dodali, da »to ne spremeni dejstva, da je bil film lahko sprejet v konkurenco zgolj kot film, ki ne obstaja na filmskem formatu 35 mm«.
Dolgolasi scenarist in režiser Blaž Kutin je takšnih odgovorov že vajen. Filmski sklad namreč njegovim projektom vse doslej še nikoli ni odobril finančne pomoči, saj naj bi bili vsi premalo perspektivni. Vsi, tudi Lara, za katero je leta 2006 v Cannesu dobil nagrado novi talent EU in zaradi katere se je takrat znašel v središču pozornosti evropskih medijev.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.