24. 7. 2008 | Mladina 30 | Kultura
Ena izmed najusodnejših beograjskih bab
Biljana Vilimon, intrigantna slikarka, avtorica in voditeljica izjemno priljubljenih televizijskih oddaj, pa še pisateljica, za otroke in tudi odrasle, za povrh.
Ni se podvrgla niti kozmetičarki, niti pedikerju, manikerju ali kakšnemu drugemu sodobnemu damskemu šamanu, ki s svojimi čarodejskimi posegi vzpostavlja žensko samozavest, plastično kirurgijo pa menda celo na smrt sovraži.
© Boban Plavevski
Ko sem nekoč takole iz dolgočasja listal po nekem srbskem damskem časopisu, sem si rekel, pa poglejmo, kaj si bodo danes izmislili. Ha, so tam na neki strani spraševali bralke, kaj mislite, da pade moškemu najprej v oči na ženskem telesu. In ko so vznemirjene ženskice tuhtale, ali bi se opredelile za joške ali ritke, so jih z veliko mentorske samovšečnosti podučili, da so to pač ustnice. Potem pa so seveda zbobnali neki vsesrbski natečaj za izbor najbolj seksi ustnic, temu dodali še nekakšno strokovno komisijo in nekaj nagrad in zadevščina je zdrvela v stilu nogometnega navijanja. Zmagala je seveda Svetlana Ražnatović Ceca, ampak premnogi nergači so pripominjali, da si je Ceca ustnice že kar nekajkrat povečevala z različnimi umetnimi posegi po nekakšnih skrivnostnih zasebnih klinikah, ter za zgled navajali Biljano Vilimon, intrigantno slikarko, avtorico in voditeljico izjemno priljubljenih televizijskih oddaj, pa še pisateljico, za otroke in tudi odrasle, za povrh. Ta, so rekli ter se pri tem sklicevali na njene lastne trditve, ta se pa še ni podvrgla niti kozmetičarki, niti pedikerju, manikerju ali kakšnemu drugemu sodobnemu damskemu šamanu, ki s svojimi čarodejskimi posegi vzpostavlja žensko samozavest, plastično kirurgijo pa menda celo na smrt sovraži. Toda v dvom, da je res popolnoma imuna proti spremembam svoje naravne identitete, me je spravilo dejstvo, da si je že pred leti, tik pred otvoritvijo neke razstave v Parizu, v uradu občine Čukurica dala spremeniti svoj sicer malo po provinci vonjajoč, a povsem časten srbski priimek v svetovljansko zveneči Vilimon. Z njim in s svojim telesom, ki ga je razgaljenega razkazovala, seveda v popolnoma umetniške namene, na otvoritvah svojih multimedijskih razstav in bi jo, to je bilo pač tam pred približno tridesetimi leti, označili za eno prvih performerk nekdanje Juge, si je pridobila slavo in popularnost pri najširšem občinstvu in povsem enakovredno stopila ob bok najbolj obleganim pevkam srbske estrade. Če si lahko dovolim primerjavo, vsaj kar se tiče televizijskih oddaj, bi bila nekakšna srbska Miša Molk, vendar veliko bolj šokantna, nepredvidljiva ter škandalozna, čisto drugače od nje rada in brez kompleksov prostodušno in široko pokaže svoje joške. Saj se spomnimo, koliko je bilo jecljanja in sprenevedanja, ko so se v neki rumeni revijici pojavile fotografije, ki so prikazovale Mišo, kako se kot vsaka skromna gospodinja tam na neki plaži sonči zgoraj brez. O, ti prekleti paparaci, je vpila, čeprav je bilo skoraj vsem jasno, da so bile te fotke domenjene. No, takega licemerja Vilimonka ni nikoli zganjala, le enostavno se je ogrnila v tančico umetnosti. Ampak zadnja leta, vsaj tako mi je zatrdila, je zresnjena in tako, kakor se je nekoč norčevala iz tradicionalnih pojmovanj umetnosti in odnosov v njej ter jih spodkopavala, sedaj dosledno sledi tej svoji poti ter z zresnjenostjo spet ruši tisto, kar je pravzaprav sama pomagala vzpostaviti. Skratka, večni upornik. In ko smo že pri primerjavah, bi rekel, da je (samo značajsko in idejno) nekakšna čudna mešanica asocialnega, le v estetiko zagledanega škandaloznega Dalija in skrbne, vse dobro hoteče sufražetke. A čeprav jih danes šteje že prek petdeset - recimo raje, da je pač precej blizu šestdesetim -, še vedno velja za medijski fenomen in eno izmed najusodnejših beograjskih bab. Med moškimi, ki tekmujejo za njeno naklonjenost, so predvsem pomembne osebnosti, in to iz vseh branž, skrivnost njene privlačnosti pa naj bi bila predvsem v nonšalantnosti in sproščeni nemarnosti. Daj, poglej, mi je enkrat, ko smo posedali v neki kavarnici, šepnil foto Boki, le poglej, kako ima tam spodaj strgane hlačnice. Ma, saj sem videl, sem ga nejevoljno zavrnil, kajti prejšnji dan je imel neke pripombe tudi glede mojega oblačenja. Ampak kaže, da pač prihaja iz karizmatične rodovine, saj sem nekje slišal balkansko mitološko zgodbo, da je njen slavni stric Ratko Dražević pobil 2000 ljudi in poflodral 2000 žensk. Ta karizma se je bržčas pretočila tudi v Vilimonko, saj so na otvoritvi njene zadnje večje likovne razstave v Beogradu morali posredovati celo policisti ter ulico pred razstavnimi prostori zapreti za promet. V galerijo Kaos se je na razstavo »Vilimon v kaosu« nagnetlo prek 2000 ljudi, med njimi skoraj ves diplomatski zbor, različni politiki, pa manekeni, filmarji, estradniki, novinarji ter drugi ljudje teh pasem, tako da so jo šele okrog dvanajstih beograjski policisti, precej zloglasni po svoji ostrini, skromno povprašali, o, Biljana, ali lahko gremo domov, saj zdaj pa je menda ta razstava vendarle že odprta. Vilimonka pa se mora vedno zavedati stavka, ki ga je nekoč izrekla: »Rušila sem tabuje tudi za ceno tega, da tabuji zrušijo mene.« In seveda paziti na svoje bele zobe. (Enkrat nas je peljala v svojo priljubljeno restavracijo na splavu spodaj na Donavi na kosilo. Pa so se, bržčas zaradi njene prisotnosti, kuharji še posebno trudili, še posebej potem, ko jih je šla v kuhinjo malo objemat. Jaz sem si naročil črno rižoto s sipo. Čeprav je dvakrat prebolela bulimijo in anoreksijo, zelo rada je, in kakor zatrjuje, že v trenutku, ko se napoka z enim obrokom, razmišlja, kaj bo jedla za naslednjega. Ko so postavili krožnik predme, se je poželjivo zazrla vanj ter ga občudovala z otroško nedolžno požrtnostjo. Ali je dobro, me je poželjivo vprašala. Daj, poskusi, sem ji namignil. Ja, je vzdihnila v nekakšni razklanosti, saj bi, ampak se mi bodo s to tinto zamazali zobje.)
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.