Blaž Ogorevc

  • Blaž Ogorevc  |  foto: Foto: Borut Krajnc
    Ilustracija:Marko Derganc

    18. 5. 2012  |  Mladina 20  |  Družba

    Blaž Ogorevc in Dubravka Sambolec

    Toda prav pred dnevi je nekaj šarila po Ljubljani, pripravljala je razstave v Škucu pa v Celju in Zagrebu, pri tem povsem v svojem slogu skoraj neulovljivo vršala z enega konca na drugega, vendar sem jo navkljub temu uspešno prestregel. Poglej, je vpila v telefon, ta trenutek moram najprej skočiti k nekemu mojstru, da mi na hitrico zlepi neki umetniški objekt, ki smo ga včeraj, ko smo v Celju postavljali razstavo, po nesreči vrgli po tleh in se je razletel na tri kose, potem bi pa morda ... Ampak jaz ne bi šla na večerjo, ob večerjah je že vsenaokrog tema, jaz bi pa šla posedat kam na sonček, tja dol ob Ljubljanici, je neutrudno in hrepeneče ropotala naprej, medtem ko sem se, kajti tega ji ni bilo moč videti, zlobno hahljal sam vase, no, tu pa imaš davek na vreme v tisti tvoji Skandinaviji. Več

  • Blaž Ogorevc  |  foto: Borut Krajnc

    9. 3. 2012  |  Mladina 10  |  Družba

    Blaž Ogorevc in Branimir Štrukelj

    Nekako sem bil prepričan, kar tako sam od sebe in brez kakršnikoli preverb, da je tisti veseli del Ljubljane z mnogimi cenenimi, rahlo našarjenimi in zanemarjenimi lokalčki, v katerih vedno trčiš ob kakšno družbico starih prijateljčkov, že izumrl. Morda zato, ker so našo redakcijo iz središča, kjer smo se pojali več desetletij, preselili tja gor za Bežigrad, na Dunajsko, med neke sive bloke in poslovne stavbe, tod pa še vedno vlada nekakšen vonj realnega socializma, od katerega se taka okolja ne morejo in ne morejo popolnoma razdišati. Na kakšnem vogalu sicer ždi kakšen bifejček, vendar bolj take vrste, da v njem med turobnimi neznanci srkneš kakšno kavico in se potem vljudno in tiho skidaš. Zato sem bil zadnjič veselo presenečen. Za klepet ob večerji sva se domenila s Čurkijem, uradno Branimirjem Štrukljem, ki je verjetno naš najbolj priljubljen sindikalni voditelj, sicer profesor zgodovine in umetnostne zgodovine, a že od leta 1996 glavni tajnik SVIZ-a, za povrhu pa še edini slovenski član sedemindvajseterice, ki sestavlja Izobraževalno internacionalo. Ja, mi je rekel po telefonu, kaj pa če bi se dobili kar pri Lovcu na kakšnem golažu, in to malo bolj zgodaj, recimo ob enih, kajti v popoldanskih urah se naš sindikat nekaj neodložljivega pogaja z vlado. Ha, sem z rahlo podaljšanim nosom pomislil sam pri sebi, a sedaj pa ne bomo šli nikamor na lepše in bomo ostali kar v tisti vsakdanji gostilni, kjer sem preždel že premnog večer, in namakali postan skorjast kruh zgolj tam v neki golaž. Pri tem sem obujal spomine, v kakšne najrazličnejše ekskluzive ali razkošja so me vlekli drugi gostje, kakšna izbrana vinca smo okušali in kaj vse slastnega se je sprehajalo po naših krožnikih. Sploh je pa tako prav, sem razmišljal naprej, voditeljem sindikatov se pač spodobi, da se ne šopirijo in da tudi v zasebnem življenju živijo skromno in trezno, prav tako kot delavci, ki jih zastopajo. Več

  • Blaž Ogorevc

    31. 12. 2011  |  Kultura

    Naj po naših grlih v novem letu znova zaklokota posebno vince

    Večinoma ljudje le malo ali skoraj nič ne vedo o njih izvoru, sicer pa je izvor pankrtov običajno res zavit v tančice skrivnosti. Ker se te trte dičijo še z nekam čudnim skupnim priimkom "samorodne", velja prepričanje, da so kar tako, same od sebe, že stoletja divje kot plevel poganjale kje med kakšnim ščavjem, srkale pičlo vlago in blago slovensko sonce v svoje zle jagode, s katerih sokom so kasneje stoletja zastrupljale um in telo pobebavljenih kmetičev po odročnih in pozabljenih vaseh. Več

  • Blaž Ogorevc

    9. 12. 2011  |  Mladina 49  |  Družba

    Jaša Zlobec

    Sam bog ve, kdaj sva se z Jašo spoprijateljila. Je bil pač take vrste človek kot fino, na telesno temperaturo segreta voda, ki te počasi zaliva in potem, nasprotno od šoka, ki bi te doletel, če bi planil v vročo ali mrzlo, še sam ne veš, kdaj te je zalila že do grla. Nato sva se srečevala kot nekaj povsem samoumevnega kar povsod, saj je bil Jaša res povsod, kjer se je kaj dogajalo. Seveda, če je vsaj malo dišalo po kakšnem prevratništvu, od koncertov Buldožerjev in kasneje Pankrtov do slikarskih razstav v Equrni pa do dela v redakcijah Mladih potov, študentske Tribune, Problemov in Mladine do protestnih shodov in pisanja deklaracij, pa naj bo za odpravo smrtne kazni ali rešitev kosovskega vprašanja. Več

  • Spisal Blaž Ogorevc  |  foto: fotografije Borut Krajnc

    28. 10. 2011  |  Mladina 43  |  Družba

    Kramljanja ob večerji

    Ko je bil Jan Plestenjak še otrok, se je neznansko bal žab. Ta strah je bil popolnoma prvinski, zelo težko razložljiv, a obenem povsem neutolažljiv. Osebno ga popolnoma razumem, saj me tare in lomi podobna hiba. Imam veliko zagato v odnosih s podganami, z mišmi, ki so vendarle manjša in nekoliko bolj blaga oblika svojih grozljivih tet, sem celo nekoliko bolj sproščen. Več

  • Joco Žnidaršič

    16. 9. 2011  |  Mladina 37  |  Družba

    Dom je kraj, kamor se človek vrne, kadar se zapro vse gostilne

    Nekega večera tam okrog novega leta sem se lagodno sprehajal po Stari Ljubljani, buljil v lučke in drugo okrasno šaro ter štefnal okrog sejemskih štantov. Takrat pa je tam zraven mene nekaj presunljivo zahroplo in to je bil moj prijatelj Marjan Skumavc. Ha, se me je v svoji praznični osamljenosti kar vidno razveselil, zdajle ga pa res morava nekje malo srkniti. Ampak takrat sem še hodil z neko punco in takoj je pričela tiho, a vendar razumljivo nekaj godrnjati, češ, oh, saj sem vedela, potem boš pa spet pijan, pojdiva raje domov. Zategadelj sva samo simbolično spila tisti plastični kozarček kuhanega vina in se tako bolj klavrno razšla. Takrat sem ga tudi zadnjič videl. Sicer sva se domenila, da se enkrat v bližnji prihodnosti dobiva na večerji in ga malo pobiksava, še prej pa da ga obiščem v ateljeju, da se vse podrobno dogovoriva in da si ogledam njegove zadnje slike. A ko sem se motovilil po tisti hiši na Gradišču 8 in iskal podstrešje, me je, zaradi sumljivosti, na stopnišču ustavila neka stara baba z vprašanjem, češ koga iščem. Ko sem ji vse pojasnil, se je zahehetala, da Skumija pa ne bom našel, da ga je ponovno resno zvilo in da je v bolnišnici ali pa morda na okrevanju v tisti svoji Istri. Več

  • Blaž Ogorevc

    7. 7. 2011  |  Mladina 27  |  Družba

    Kam bi najraje krenil na potovanje

    Blaž z zulujkami

    Včasih ob večerih s prijateljčki brezdelno posedam v kakšni krčmi, pa se nenadoma nit pogovora pretrga in vsi se nemo zabolščimo v drobne mehurčke, ki se leno dvigajo z dna in s sten kupice ter skozi rumeno pivo tiho potujejo nekam tja gor v naslago bele pene. Vsak se za nekaj hipov pogrezne v svoj svet, v svoje zasebne sličice, ki se mu prav tisti hip naključno sprehajajo po glavi. Več

  • Blaž Ogorevc in Milan Kleč

    /media/www/slike.old/mladina/vecerjanova01bk.jpg

    Nekoč, pred že kar precej leti, sem povsem po naključju, verjetno zgolj iz vsesplošnega dolgočasja, bral neki spis Dimitrija Rupla. Mislim, da je bil objavljen v reviji Problemi. V njem se je mož lotil vprašanja slave in ugleda slovenskih pisateljev in pesnikov med navadnimi, preprostimi ljudmi. Vsi vemo, da je Anton Podbevšek, znameniti Človek z bombami, na svojih literarnih nastopih spravljal brezštevilne... Več

  • Zora Stančič in Blaž Ogorevc

    /media/www/slike.old/mladina/veerjaprvablazora_stancic_bkimg_3163a.jpg

    Stopam takole po ulici, a bil sem malo razdvojen. Po eni strani sta me veselila razigrani sonček in prihajajoča pomlad, po drugi pa me je trlo, da si kakšnih lagodnih pohajkovanj vsemu temu razkošju navkljub pač ne bom mogel privoščiti, kajti prav tiste dni so me v službi ukleščili v primež, češ da mi že tako nikdar vzorna delovna disciplina vodeni in da bo treba zavihati rokave. Več

  • Jani Kovačič in Blaž Ogorevc

    /media/www/slike.old/mladina/blaveerjajani_kovaai_bkimg_7191.jpg

    Potem pa sva se s foto Krajncem vozila nekam v temo, nekam v globino zakraselega primorskega zaledja, čez neke v sen pogrezajoče se vasice in se, misleč, da se tam ob večerih še vedno zbirajo vaščani, ustavljala pred vaškimi kapelicami, upajoč, da bova izbrskala kakšen napotek. Toda nikjer ni bilo nikogar in še osamljeni psi niso več bevskali v noč, kot se je dogajalo v minulih romantičnih časih, kadar je v vas... Več