Blaž Ogorevc

  • Blaž Ogorevc  |  foto: Foto: Borut Krajnc
    Ilustracija:Marko Derganc

    18. 5. 2012  |  Mladina 20  |  Družba

    Blaž Ogorevc in Dubravka Sambolec

    Toda prav pred dnevi je nekaj šarila po Ljubljani, pripravljala je razstave v Škucu pa v Celju in Zagrebu, pri tem povsem v svojem slogu skoraj neulovljivo vršala z enega konca na drugega, vendar sem jo navkljub temu uspešno prestregel. Poglej, je vpila v telefon, ta trenutek moram najprej skočiti k nekemu mojstru, da mi na hitrico zlepi neki umetniški objekt, ki smo ga včeraj, ko smo v Celju postavljali razstavo, po nesreči vrgli po tleh in se je razletel na tri kose, potem bi pa morda ... Ampak jaz ne bi šla na večerjo, ob večerjah je že vsenaokrog tema, jaz bi pa šla posedat kam na sonček, tja dol ob Ljubljanici, je neutrudno in hrepeneče ropotala naprej, medtem ko sem se, kajti tega ji ni bilo moč videti, zlobno hahljal sam vase, no, tu pa imaš davek na vreme v tisti tvoji Skandinaviji. Več

  • Blaž Ogorevc  |  foto: Borut Krajnc

    9. 3. 2012  |  Mladina 10  |  Družba

    Blaž Ogorevc in Branimir Štrukelj

    Nekako sem bil prepričan, kar tako sam od sebe in brez kakršnikoli preverb, da je tisti veseli del Ljubljane z mnogimi cenenimi, rahlo našarjenimi in zanemarjenimi lokalčki, v katerih vedno trčiš ob kakšno družbico starih prijateljčkov, že izumrl. Morda zato, ker so našo redakcijo iz središča, kjer smo se pojali več desetletij, preselili tja gor za Bežigrad, na Dunajsko, med neke sive bloke in poslovne stavbe, tod pa še vedno vlada nekakšen vonj realnega socializma, od katerega se taka okolja ne morejo in ne morejo popolnoma razdišati. Na kakšnem vogalu sicer ždi kakšen bifejček, vendar bolj take vrste, da v njem med turobnimi neznanci srkneš kakšno kavico in se potem vljudno in tiho skidaš. Zato sem bil zadnjič veselo presenečen. Za klepet ob večerji sva se domenila s Čurkijem, uradno Branimirjem Štrukljem, ki je verjetno naš najbolj priljubljen sindikalni voditelj, sicer profesor zgodovine in umetnostne zgodovine, a že od leta 1996 glavni tajnik SVIZ-a, za povrhu pa še edini slovenski član sedemindvajseterice, ki sestavlja Izobraževalno internacionalo. Ja, mi je rekel po telefonu, kaj pa če bi se dobili kar pri Lovcu na kakšnem golažu, in to malo bolj zgodaj, recimo ob enih, kajti v popoldanskih urah se naš sindikat nekaj neodložljivega pogaja z vlado. Ha, sem z rahlo podaljšanim nosom pomislil sam pri sebi, a sedaj pa ne bomo šli nikamor na lepše in bomo ostali kar v tisti vsakdanji gostilni, kjer sem preždel že premnog večer, in namakali postan skorjast kruh zgolj tam v neki golaž. Pri tem sem obujal spomine, v kakšne najrazličnejše ekskluzive ali razkošja so me vlekli drugi gostje, kakšna izbrana vinca smo okušali in kaj vse slastnega se je sprehajalo po naših krožnikih. Sploh je pa tako prav, sem razmišljal naprej, voditeljem sindikatov se pač spodobi, da se ne šopirijo in da tudi v zasebnem življenju živijo skromno in trezno, prav tako kot delavci, ki jih zastopajo. Več

  • Blaž Ogorevc

    31. 12. 2011  |  Kultura

    Naj po naših grlih v novem letu znova zaklokota posebno vince

    Večinoma ljudje le malo ali skoraj nič ne vedo o njih izvoru, sicer pa je izvor pankrtov običajno res zavit v tančice skrivnosti. Ker se te trte dičijo še z nekam čudnim skupnim priimkom "samorodne", velja prepričanje, da so kar tako, same od sebe, že stoletja divje kot plevel poganjale kje med kakšnim ščavjem, srkale pičlo vlago in blago slovensko sonce v svoje zle jagode, s katerih sokom so kasneje stoletja zastrupljale um in telo pobebavljenih kmetičev po odročnih in pozabljenih vaseh. Več

  • Blaž Ogorevc

    9. 12. 2011  |  Mladina 49  |  Družba

    Jaša Zlobec

    Sam bog ve, kdaj sva se z Jašo spoprijateljila. Je bil pač take vrste človek kot fino, na telesno temperaturo segreta voda, ki te počasi zaliva in potem, nasprotno od šoka, ki bi te doletel, če bi planil v vročo ali mrzlo, še sam ne veš, kdaj te je zalila že do grla. Nato sva se srečevala kot nekaj povsem samoumevnega kar povsod, saj je bil Jaša res povsod, kjer se je kaj dogajalo. Seveda, če je vsaj malo dišalo po kakšnem prevratništvu, od koncertov Buldožerjev in kasneje Pankrtov do slikarskih razstav v Equrni pa do dela v redakcijah Mladih potov, študentske Tribune, Problemov in Mladine do protestnih shodov in pisanja deklaracij, pa naj bo za odpravo smrtne kazni ali rešitev kosovskega vprašanja. Več

  • Spisal Blaž Ogorevc  |  foto: fotografije Borut Krajnc

    28. 10. 2011  |  Mladina 43  |  Družba

    Kramljanja ob večerji

    Ko je bil Jan Plestenjak še otrok, se je neznansko bal žab. Ta strah je bil popolnoma prvinski, zelo težko razložljiv, a obenem povsem neutolažljiv. Osebno ga popolnoma razumem, saj me tare in lomi podobna hiba. Imam veliko zagato v odnosih s podganami, z mišmi, ki so vendarle manjša in nekoliko bolj blaga oblika svojih grozljivih tet, sem celo nekoliko bolj sproščen. Več

  • Joco Žnidaršič

    16. 9. 2011  |  Mladina 37  |  Družba

    Dom je kraj, kamor se človek vrne, kadar se zapro vse gostilne

    Nekega večera tam okrog novega leta sem se lagodno sprehajal po Stari Ljubljani, buljil v lučke in drugo okrasno šaro ter štefnal okrog sejemskih štantov. Takrat pa je tam zraven mene nekaj presunljivo zahroplo in to je bil moj prijatelj Marjan Skumavc. Ha, se me je v svoji praznični osamljenosti kar vidno razveselil, zdajle ga pa res morava nekje malo srkniti. Ampak takrat sem še hodil z neko punco in takoj je pričela tiho, a vendar razumljivo nekaj godrnjati, češ, oh, saj sem vedela, potem boš pa spet pijan, pojdiva raje domov. Zategadelj sva samo simbolično spila tisti plastični kozarček kuhanega vina in se tako bolj klavrno razšla. Takrat sem ga tudi zadnjič videl. Sicer sva se domenila, da se enkrat v bližnji prihodnosti dobiva na večerji in ga malo pobiksava, še prej pa da ga obiščem v ateljeju, da se vse podrobno dogovoriva in da si ogledam njegove zadnje slike. A ko sem se motovilil po tisti hiši na Gradišču 8 in iskal podstrešje, me je, zaradi sumljivosti, na stopnišču ustavila neka stara baba z vprašanjem, češ koga iščem. Ko sem ji vse pojasnil, se je zahehetala, da Skumija pa ne bom našel, da ga je ponovno resno zvilo in da je v bolnišnici ali pa morda na okrevanju v tisti svoji Istri. Več

  • Blaž Ogorevc

    7. 7. 2011  |  Mladina 27  |  Družba

    Kam bi najraje krenil na potovanje

    Blaž z zulujkami

    Včasih ob večerih s prijateljčki brezdelno posedam v kakšni krčmi, pa se nenadoma nit pogovora pretrga in vsi se nemo zabolščimo v drobne mehurčke, ki se leno dvigajo z dna in s sten kupice ter skozi rumeno pivo tiho potujejo nekam tja gor v naslago bele pene. Vsak se za nekaj hipov pogrezne v svoj svet, v svoje zasebne sličice, ki se mu prav tisti hip naključno sprehajajo po glavi. Več

  • Blaž Ogorevc in Milan Kleč

    /media/www/slike.old/mladina/vecerjanova01bk.jpg

    Nekoč, pred že kar precej leti, sem povsem po naključju, verjetno zgolj iz vsesplošnega dolgočasja, bral neki spis Dimitrija Rupla. Mislim, da je bil objavljen v reviji Problemi. V njem se je mož lotil vprašanja slave in ugleda slovenskih pisateljev in pesnikov med navadnimi, preprostimi ljudmi. Vsi vemo, da je Anton Podbevšek, znameniti Človek z bombami, na svojih literarnih nastopih spravljal brezštevilne... Več

  • Zora Stančič in Blaž Ogorevc

    /media/www/slike.old/mladina/veerjaprvablazora_stancic_bkimg_3163a.jpg

    Stopam takole po ulici, a bil sem malo razdvojen. Po eni strani sta me veselila razigrani sonček in prihajajoča pomlad, po drugi pa me je trlo, da si kakšnih lagodnih pohajkovanj vsemu temu razkošju navkljub pač ne bom mogel privoščiti, kajti prav tiste dni so me v službi ukleščili v primež, češ da mi že tako nikdar vzorna delovna disciplina vodeni in da bo treba zavihati rokave. Več

  • Jani Kovačič in Blaž Ogorevc

    /media/www/slike.old/mladina/blaveerjajani_kovaai_bkimg_7191.jpg

    Potem pa sva se s foto Krajncem vozila nekam v temo, nekam v globino zakraselega primorskega zaledja, čez neke v sen pogrezajoče se vasice in se, misleč, da se tam ob večerih še vedno zbirajo vaščani, ustavljala pred vaškimi kapelicami, upajoč, da bova izbrskala kakšen napotek. Toda nikjer ni bilo nikogar in še osamljeni psi niso več bevskali v noč, kot se je dogajalo v minulih romantičnih časih, kadar je v vas... Več

  • Domen Slana in Blaž Ogorevc

    /media/www/slike.old/mladina/veerjabla_ogorevc_in_domen_slana_bkimg_5572a.jpg

    Njegov oče je znameniti slikar France Slana, prav nič manj ugledna ni mama Dora Plestenjak, po medijski udarnosti pa brez dvoma vse prekaša mlajši brat, glasbenik Jan. A tisti prvi namigi o tem, s čim se bomo mastili, niso bili obetavni. Mladi Domen je namreč že v enem nižjih razredov osnovne šole povsem jasno razkril svoje prehranske sanje. Več

  • Kramljanja ob večerji

    /media/www/slike.old/mladina/veerja_blasonja_porle_bkimg_5500.jpg

    Ko sva se zaradi njene pogoste odsotnosti enkrat vendarle domenila za večerjo, me je njena izbira zaradi ljubeznive skromnosti pravzaprav presenetila. Nenapisana pravila naših večerij namreč določajo, da sta izbira lokala in hrane, ki bo priromala na mizo, prepuščena vsakokratnemu gostu, saj prav to v mnogočem razgali psiho povabljenca in razodene, v kakšni luči bi se rad prikazal pred našimi bralci. Več

  • Blaž Ogorevc

    12. 8. 2010  |  Mladina 32  |  Družba

    Neki tak zapis ob smrti Ivana Volariča Fea

    Blaž in Feo

    Včasih, še pred leti, sva bila dobra prijateljčka, kot neke take vrste brata dvojčka sva bila, saj sva skoraj dvajset let tičala skupaj od jutra do jutra, samo da je bil on primaren brat dvojček. Znameniti Samson, strah in trepet vseh veselic in plesov po vaških kulturnih domovih širom po Sloveniji, ki je prebutal marsikaterega lokalnega frajerja in sva ga midva nekako preusmerila v umetniške vode, pričel je... Več

  • Blaž Ogorevc in Matjaž Hanžek

    /media/www/slike.old/mladina/vecerja0otvoritvenabk.jpg

    Najprej se mi je zdel samo en navaden važič. In seveda malo butast, kot to važičem že samo po sebi pritiče, za povrh pa je bil doma še iz Borovnice, mi škofjeloški meščani pa že tam od Valvazorjevih časov malce vzvišeno menimo, da notranjski rovtarji pravzaprav ne počnejo kaj pomembnejšega, kot da se v jesenskih nočeh preganjajo po temnih bukovih gmajnah in drugega za drugim davijo tiste ljubke črnooke polhke. Več

  • Blaž Ogorevc

    20. 5. 2010  |  Mladina 20

    Neža Maurer in Blaž Ogorevc

    /media/www/slike.old/mladina/veerjablanea_bkimg_4167.jpg

    Nič nenavadnega ali celo presunljivega ni, da tudi v Škofji Loki žive golobi. To so v glavnem umazane in zoprne ptice, dolgočasno sive in skoraj na las podobne druga drugi. Pravzaprav ne žive v jati, temveč so si po skupinicah prisvojile posamezne strehe, podstrešja in napušče ter tam v nekakšni lastniški brezobzirni oholosti in samoumevnosti lagodno serjejo, presunljivo grulijo in se drenjajo za boljša mesta. Več

  • Blaž Ogorevc in Peter Mlakar

    /media/www/slike.old/mladina/bla_bkimg_0234.jpg

    Peter je pač tak individuum, da pri njem prav nič ne gre enostavno, temveč prav vse le z mnogo mukotrpnega mozganja, vedno novimi premisleki in menjavami končne odločitve, skratka, da vsako nedolžno stvarčico izžene v take metafizične globine, kjer vsako spokojno praktično življenje zbledi in postane neulovljivo. No, kam bova šla na večerjo, sem ga pobaral, kajti izbira lokala, pa seveda tudi hrane, je pač njegova... Več

  • Blaž Ogorevc in Desa Muck

    /media/www/slike.old/mladina/veerjabla_ogorevc_desa_muck_bkimg_5452.jpg

    Desa Muck je pred desetimi meseci postala vegetarijanka in si v glavnem kuha sama doma. A jo je v nekem trenutku pograbil zanos »nebrzdanega avanturizma«, kot se je kasneje izrazila, v misli ji je skočil suši, ki ga bojda še nikoli ni poskusila, a je že čez dan ali dva to zamisel z rahlim odporom odločno zavrnila. Potem pa jo je pograbila domačijskost, tudi pri nas v Mokronogu imamo čisto v redu... Več

  • Kramljanja ob večerji

    /media/www/slike.old/mladina/veerjavelikabla_ogorevczlatko_zajc_bkimg_5706.jpg

    Enkrat pred leti sem nenadoma spoznal, da je moj prijatelj Zlatko nenavadno podoben mrožu. Nekam na Dolenjsko sva šla gobarit, se dolgo gonila po raznih grapah, vrtačah, globačah in kar je še takih kraških pojavov v gmajnah tam nad Turjakom, pa brez kakšnega posebnega uplena, potem pa dolgo in panično bežala pred nekim pobesnelim kmetom, ki ga je neizmerno razjarilo, ko je odkril, da si kaniva v njegovem koruzišču... Več

  • Blaž Ogorevc in Pavel Gantar

    /media/www/slike.old/mladina/veerjadvostranska_zelo_velikabla_ogorevc_in_pavle_gantar_bkimg_1744.jpg

    No, takole, kot sem omenil že ob prejšnjem klepetu, smo na redakciji sklenili, da bi občasno zdrknil s kakšno hecno, zanimivo ali kakršnokoli že osebo na večerjo in da bi tam ob prigrizku in kozarčku predvsem in samo kramljala, na dolgo in široko, a brez vsake smeri in določene teme, zgolj sledeč besedam in mislim, kakor pač same priplujejo. Več

  • Peter Božič in Blaž Ogorevc

    /media/www/slike.old/mladina/veerjazelo_velikapeter_boi_in_bla_ogorevc_bk_mg_0202.jpg

    No ja, sem rekel sam sebi, sploh pa imam do zmenka še celo uro časa. In kam naj se dam medtem, sem še zavzdihnil v narejeni negotovosti, čeprav sem prav dobro vedel, kam me bodo zanesli koraki. Hja, morda bo najbolje, da se kje tu v bližini počim dol na en pir, sem »končno« in ponovno odkril tisto stalno rešitev, s katero si vedno zapolnim prazni čas. Več

  • Tako in drugačno pohištvo

    Jožetova miza in stol v sinovem stanovanju

    Glede ureditve svojih stanovanj in odločitve, s kakšnimi kosi pohištva bodo zatrpali, oskrunili ali zgolj samo zapolnili svoje kamrice in sobane, imajo ljudje zelo različne želje in nakane. In mnogo, premnogo časa posvetijo mozganju o tej zadevi, pri tem pa izhlapevajo živci ter družinski mir. Moja mama si je, na primer, v tistih letih kmalu »po svobodi«, ko je ostala sama s kar nekaj otroki, tudi... Več

  • Ena izmed najusodnejših beograjskih bab

    Ni se podvrgla niti kozmetičarki, niti pedikerju, manikerju ali kakšnemu drugemu sodobnemu damskemu šamanu, ki s svojimi čarodejskimi posegi vzpostavlja žensko samozavest, plastično kirurgijo pa menda celo na smrt sovraži.

    Ko sem nekoč takole iz dolgočasja listal po nekem srbskem damskem časopisu, sem si rekel, pa poglejmo, kaj si bodo danes izmislili. Ha, so tam na neki strani spraševali bralke, kaj mislite, da pade moškemu najprej v oči na ženskem telesu. In ko so vznemirjene ženskice tuhtale, ali bi se opredelile za joške ali ritke, so jih z veliko mentorske samovšečnosti podučili, da so to pač ustnice. Več

  • Štefan, Toma in Gabri

    Gabrazibher Gereselasie – Gabri, Tamrat Legase -Toma in  Stefanos Ljepi – Štefan med vsakodnevnim treningom

    Takole dobrodušno sem pikal beograjsko druščino, češ, za tele prihajajoče olimpijske igre smo vam pa Slovenci dobro izpulili tisto Marijo Martinović, sedaj srečno poročeno Šestakovo, ki je kar na lepem postala eden naših glavnih adutov. Ha, ne možete vi ništa bez Srba, so mi odgovarjali nekako porogljivo, čeprav je bilo v globini moč slutiti povsem resen ton. Več

  • Blaž Ogorevc

    3. 7. 2008  |  Mladina 27  |  Družba

    Beograd – mesto lepotic, da ali ne?

    /media/www/slike.old/mladina/bla_beograd_boban_plavevskiimg_8836.jpg

    Beograjčani se pogosto in radi hvalijo, da v njihovem mestu kar mrgoli prelepih deklet in žena, da je njihova koncentracija tolikšna kot le malokje na vsem širnem svetu. Pa je to res, me je glodalo, ko sem s foto Bokijem posedal za mizico na pločniku pred neko malo restavracijo na eni najbolj prometnih ulic, srkal hladno pivo in pozorno zrl v ritke in joške, ki so se gugale mimo. Več

  • Beograd 20 let pozneje

    Blaž Ogorevc pred Prešernovo kletjo

    Oh, kurc, sem rahlo razočarano zavzdihnil, ko sva s foto Bokijem obstala pred zaprtimi vrati Prešernove kleti, saj je ta lokal dolga leta veljal za nekakšno slovensko “ambasado” nepomembnih Slovenceljnov v Beogradu. Medtem ko so se ugledni poslovneži in politiki nažirali na gostijah, kakršnih si niso privoščili niti harambaše, so se vojački JNA, šoferji na dolge proge in razni subjekti, za katere... Več

  • O našopanih bitjih

    Mični copatki iz kačje kože, sudanski krokodili, torbice iz njihove kože in pepelnik iz njihove glave pa v orientalskem žganju namočene naočarke in odrt bosanski volk, to je le nekaj artiklov iz skladišča zaplemb na brniškem letališču. Morda pa velja

    Lansko poletje sem se nekaj dni klatil po Dunaju, koliko, pravzaprav ne vem več, saj se mi je njihovo število nekako utopilo v šturmu in pivu. Vendar sem si kljub temu skrbno ogledal marsikatero znamenitost, saj te pogosto precej dolgočasne in nesočne zadevščine v rahli omotičnosti pridobijo nekaj veličastnosti in zanimivosti. Tako sem, bog ve, katerikrat že, zavil tudi v Naravoslovni muzej. Več