28. 8. 2008 | Mladina 35 | Kultura | Plošča
Quantic Presenta Flowering Inferno: Death of the Revolution
2008, Tru Thoughts
+ + + +
Will Holland, bolj znan kot Quantic, očitno ne spi prav veliko, saj je Death of the Revolution že njegova neverjetna deseta plata za brightonsko založbo Tru Thoughts (če med plošče štejem vse, tudi nesamostojne projekte). Album je Willov spopad z jamajškimi popularnimi godbami duba in reggaeja, nastajal pa je v toplem okolju Kolumbije, kjer živi že nekaj let. Za selitev se je odločil, ker se je naveličal Otoka, hkrati pa ga že nekaj časa zanimajo glasbe Latinske Amerike. In ker je natančen, je dobro vedel: če hoče zares raziskati latinskoameriško glasbeno tradicijo, brskati po škatlah z vinili in iskati lokalne glasbenike, mora za dalj časa tja, kjer je akcija - se pravi, na teren.
Death of the Revolution ni le vaja v dubadelični obrti, saj takoj prepoznamo tudi vplive cumbie, salse in drugih slogov Južne Amerike, kar ni niti malo nenavadno, kajti pri projektu so sodelovali različni perujski in kolumbijski glasbeniki - in to prav tisti, ki so tudi del preoblikovane zasedbe Quantic Soul Orchestra. Veliko inštrumentacije pa je Quantic posnel kar sam (klavir, kitaro, harmoniko in nekatere kolumbijske inštrumente, kot je guacharaca). Plošča je nastajala v njegovi kolumbijski dnevni sobi, medtem ko so blizu gradili glasbeni studio. Ko je bil ta končan, so tam le še finiširali, dodali zadnje zvočne detajle.
Glasbeno izhodišče projekta je neprežvečeni del jamajške glasbe duba in celo skaja, zvočno referira na legendarni Studio One ali pa Dona Drummonda (Skatalites), torej na »predmarleyjevsko« obdobje karibskih glasbenih raziskovanj in inovacij. Predvsem klavirske linije so prijetno razglašene, glavna odlika pa je brezhibna, nespolirana produkcija, v kateri se je Holland že prej nič-kolikokrat izkazal. Album je bil očitno posnet v zelo kratkem času (menda v treh tednih), kar ima dvojni učinek: prvi je občutek spontanosti in ležernosti, ki je pri netogih živih projektih skoraj nujen, drugi pa je, da se nekateri posnetki zdijo nedokončani, kot da so še v nekakšni demoobliki. Na Willovo brezkompromisno in hitrostno delo je opozoril tudi vodja založbe Rob Louis. Rekel je, da Quantic vedno dela izjemno hitro in intenzivno, kot da bi se mu izredno mudilo. Ko konča, prinese material in reče: »To je to.« Nikoli se ni pripravljen pogajati, kateri posnetki bodo uvrščeni na album, niti o tem, ali je treba še kaj spremeniti ali dodelati. Tisti, ki bodo pri projektu Flowering Inferno iskali avtentični karibsko-latinskoameriški izraz, ne bodo najbolj navdušeni, vendar pa bi od Britanca, ki v Kolumbiji dela dub, to le stežka pričakovali. Gre pač za "tematski", skoraj stranski projekt, ki je drugačen od vsega Hollandovega dosedanjega dela. Ne bi bil presenečen, če bi čez pol leta že delal ploščo kakšne kubanske godbe ali afrobeata. Vprašanje, ki se kar samo postavlja, pa je: bo Quantic sploh kdaj pritisnil na bremzo?!
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.