27. 11. 2008 | Mladina 48 | Kultura | Film
Presenečenje v Šanghaju
Jim Goddard Sean Penn, Madonna, Paul Freeman
Film se odvrti v oddaljenem, kostumskem Šanghaju, kjer na lepem zagledate Madonno - v vlogi predane, odločne misijonarke. Kaj hoče? Opij, s katerim bi svojim pacientom lajšala bolečine. Vstopi Sean Penn, Indiana Jones brez doktorata. Kaj išče? Priložnost. Jasno, Madonna je priložnost, toda priložnost pride v paketu z željo: opij! Na njuno nesrečo skušajo do tega opija priti tudi vsi gangsterji, vsi švercerji, vse rikše in vse konkubine predkomunistične Kitajske. Presenečenje v Šanghaju, avanturistični retro pop, je lep spomin na osemdeseta, na dekado, v kateri je bilo vse mogoče, in to dobesedno: »Anything goes,« kot so rekli. Gordon Gekko je to v filmu Wall Street formuliral rahlo drugače: »Pohlep je dober!« Nič, v osemdesetih je vsak prišel s svojo definicijo osemdesetih, tudi Madonna in Sean Penn - Presenečenje v Šanghaju je bil njun statement o osemdesetih. Ker so bila osemdeseta čas, ko je bilo mogoče vse vnovčiti, sta tudi Penn in Madonna - okej, Penn je bil menda izvirno proti! - sklenila, da vnovčita svojo romanco, svoj sanjsko čudni zakon, ki je tedaj polnil TV ekrane, regularne medije in še posebej tabloide. In v Presenečenju v Šanghaju sta vnovčila prav dejstvo, da obstajata, da sta seksi, da imata profitno margino, da sta torej vnovčljiva. To sta zapekla z eksotiko, ki ni h'woodskemu glamurju nikoli škodila, in samoironičnim
screwballom, ki ga skuša uglasiti George Harrison. Lov za izgubljenim zakladom sreča Lov za zelenim diamantom.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.