Deja Crnović

27. 11. 2008  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Plošča

The Cure: 4:13 Dream

2008, Geffen Records

+ + + +

Člani skupine The Cure so morda eni zadnjih še delujočih darkerjev s smislom za humor.

Člani skupine The Cure so morda eni zadnjih še delujočih darkerjev s smislom za humor.

Po poplavi emo bendov je morda presenetljivo, da je skupina The Cure še vedno relevanten del glasbene scene. Na črno pobarvano ptičje gnezdo, danes že počesano čez plešo, črn eyeliner in rdeča šminka pevca Roberta Smitha so še vedno zaščitni znak benda, ki je kljub drastičnemu odmiku v bolj pisane pop vode v začetku osemdesetih let ohranil sloves darkerskega,
postpankerskega benda. Resnici na ljubo vam bo verjetno vsak mladi porezani emo, ki ima danes svoj bend, povedal, da pravzaprav hoče biti Smith.
Trinajsti studijski album bi po razpoloženju lahko uvrstili med Disintegration iz leta 1989 in Wish iz leta 1992, ko je The Cure dokončno postal svetovna uspešnica. 4:13 Dream se tako sprehaja med zasanjanimi melodijami, Smithovim histerično zadovoljnim petjem in občasnim ekskurzom v temo. Uvodno sanjarjenje v komadu Underneath the Stars tako lepo nadaljuje snežno pravljico komada Pictures of you, Only One pa ekstatično zaljubljeni hitič Friday, I'm in Love. In tako do komada Hungry Ghost Smith veselo poskakuje v stilu časov, ko je bila skupina The Cure zares mainstream, njen sloves pa vsaj tolikšen kot Smithova frizura. Za 4:13 Dream naj bi posneli 33 komadov, prvotno so nameravali izdati celo dvojni album. Pa so nazadnje pristali pri 13 komadih, Smith pa naj bi bil v šali dejal, da bo preostali, darkerski del albuma izdal do svojega naslednjega rojstnega dneva. A to vsekakor ne pomeni, da je album zgolj veselica in nič teženja. Tako rekoč cela druga polovica se pomika proti kaosu teme, Dream pa postaja nočna mora. This. Here and Now. With You je še zadnji komad, preden Smith »zaspi« in zaide v Sleep when I'm Dead, sicer reciklažo iz leta 1985, ter nazadnje v Scream, zadnji komad pa je presenetljivo naspidirani It's Over. Zaradi bizarnega Frakshowa je 4:13 Dream resnično groteskno cureovski in v času tečnih adolescentnih ameriških bendov dejansko potreben.
Člani skupine The Cure so morda eni zadnjih še delujočih darkerjev s smislom za humor, a so se z zadnjima dvema albumoma morda dokončno znebili parodičnosti, ki je zaznamovala njihovo delovanje v osemdesetih. Zadnji album še nima videospota. Skupina The Cure je svojo zgodovino pisala s spoti, ki so postali znosni šele s prihodom Tima Popa. Ta je kriv za večino televizijskih prikazov skupine, ki so danes znani po značilnem miksu 'gotske' teme in igrivega kiča. Ker je predzadnji album skupine The Cure za sabo pustil po Smithovih besedah njen najboljši video sploh za komad The End of The World, pričakovanja za prvi spot z albuma 4:13 Dream niso majhna. The Cure je vsekakor lepo imeti spet med nami, čeprav bi si od albuma morda želeli, da bi zvenel bolj kot zgodba in manj kot živčen izbor iz dela zadnjih treh let.

 

 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.