Ženske

proti

Klub vražjih babnic.

Da je bil Hollywood leta 1939 v življenjski formi, potrjujejo klasike V vrtincu, Čarovnik iz Oza, Poštna kočija in Gunga Din. Hja, leto 1939 je bilo unikatno, toda epos V vrtincu ni bil chick flick leta - to so bile Ženske, ki jih je posnel George Cukor, ki je tedaj veljal za največjega »ženskega« režiserja, okej, za najboljšega režiserja žensk. Še več, Cukor je začel režirati celo film V vrtincu, pa so ga relativno hitro nagnali - Clark Gable ni prenesel, da ga režira kot žensko. Ženske so bile ženska zadeva, ultimativni chick flick: scenarij sta po broadwayskem hitu Clare Boothe napisali Anita Loos in Jane Murfin, v glavnih vlogah pa so igrale all-star ženske (Norma Shearer, Joan Crawford, Rosalind Russell, Mary Boland, Paulette Goddard, Joan Fontaine itd.), ki so imele s svojimi prešuštnimi, dolgočasnimi možmi toliko težav kot druga z drugo, tako da vprašanje ni bilo le, kako se maščevati svojemu možu, kako biti bitch - in kako drugi ženski ukrasti moškega ali pa nazaj dobiti izgubljenega moškega. Z manipulacijo, se razume. Ženske so bolj ogrožale druge ženske kot pa moški. Idealna neodvisnost je bila odvisnost od idealnega moškega. Ne, Ženske, ki ideje moderne ženske niso mogle požreti, niso bile feministični traktat, ampak chick flick, v katerega ženske niso spustile moških. Seks v mestu brez Živine. In Diane English, ki je ustvarila TV serijo Murphy Brown, se je 14 let trudila, da bi posnela rimejk Cukorjevih Žensk. Tragično je le, da ji je to uspelo. »Modernizirane« ženske v rimejku so namreč še vedno ženske, ki v svojih parfumskih zakonih uživajo tako kot moški v svojih karierah - razlika je le v tem, da skušajo nekatere narediti kariero iz svojih zakonov, druge pa iz ločitev. Ko - zaradi vseh liftingov in botoxov komaj prepoznavna - Meg Ryan ugotovi, da jo mož vara z Evo Mendes, z vseh strani vletijo ženske, Annette Bening, Debra Messing, Jada Pinkett-Smith, Carrie Fisher, Cloris Leachman, Debi Mazar, Bette Midler in Candice Bergen, ki izgledajo tako, kot da so ravnokar gledale finale Seksa v mestu. Jada Pinkett-Smith nas skuša celo prepričati, da je lezbijka. Toda karakterja jim ne klešejo neodvisnost, modernost ali moški, s katerimi fukajo (oh, niti tamponi, ki jih sežigajo), ampak čevlji, ki jih nosijo - tiste, ki nosijo dražje čevlje, imajo narativno prednost pred onimi, ki nosijo cenejše čevlje ali pa ki dražje čevlje le čistijo. In ko Bette Midler histerični Meg Ryan svetuje, naj bo zdaj »sebična«, zveni tako kot Ivana Trump, ki je v Klubu vražjih babnic prevaranim ženam svetovala: »Don't get mad, get everything!«