Vesna Teržan

3. 9. 2009  |  Mladina 35  |  Kultura

MATRICA SE ŠIRI

28. grafični bienale Ljubljana

Jeon Joonho: Kip bratov

Jeon Joonho: Kip bratov

Na svetu je približno 3000 bienalnih prireditev, na spletu se zlista 2720 zadetkov, seveda je med njimi tudi ljubljanski bienale, ki sodi med starejše bienalne prireditve. O smislu in namenu bienalnih prireditev se bo na letošnjem bienalu spraševala tajvanska raziskovalka umetnosti Chin-Tao Wu. Na predavanju Bienali brez meja bo govorila o fenomenu bienalov, katerih namen in cilj naj bi bila globalni pretok umetnikov, hkrati pa bo ta pretok preverjala skozi prizmo kulturnih središč in njihovih periferij.
Leta 1955, ko je bil ustanovljen ljubljanski grafični bienale, še ni bilo takšne gneče bienalov. Zoran Kržišnik je korajžno zaoral in politiko prepričal, da Jugoslavija in jugoslovanski umetniki potrebujejo takšno mednarodno manifestacijo. Dobil je politični žegen in denar, sam pa je počasi pletel vezi s svetovno likovno sceno. Pri tem sta mu pomagala v Parizu živeča Zoran Mušič in Veno Pilon. Ljubljanski bienale je kmalu postal most med Vzhodom in Zahodom in v svojih najboljših letih je bil med vodilnimi bienali. V tekmi za ugled je pred njim vseskozi vodil le beneški bienale. Vse to je seveda Kržišnikova zasluga in letošnji bienale je posvečen prav njemu. Prvotni koncept nacionalnih selekcij, ko so se v Moderni galeriji v Ljubljani razgrinjale grafike z vseh celin sveta, je po letu 2001 zamenjal nov koncept, ki je razširil področje bienalnega dogajanja z umetniške grafike na vse tiskane artefakte.
Osrednja razstava letošnjega bienala išče navdih v filmski trilogiji Matrix; kurator bienala Božidar Zrinski je prepričan, da film Matrica ponuja zanimivo definicijo fenomena déja vu: »Film definira pojav kot kratkotrajno napako v sistemu in šele pri pojavu se navzoči zavejo, da se v matrici dogaja nekaj nenavadnega oziroma da so tisti, ki nadzorujejo matrico, poskrbeli za spremembo znotraj nje. Obstoječe so prekrili z novim.« Na tej točki se razkrijejo bistvene razsežnosti koncepta in namen Zrinskega. Medije, ki krojijo javno mnenje in določajo, kaj se je v naši realnosti zgodilo »zares« in kaj ne, ter to, da tehnologije novih medijev omogočajo manipulacijo, gibljive slike pa jo imajo všteto v svojem bistvu, Zrinski cepi na Baudrillarda, ki vidi v filmu Matrix projekcijo monopolistične velesile, njene globalne promocije same sebe in njenega nenadzorovanega in neukrotljivega širjenja. Ta teoretska baza razstave naj bi se kazala tudi v delih umetnikov, izbranih v sklopu razstave Matrica: nestabilna realnost, ki se širi prek zidov ene ustanove in je nastala v sodelovanju MGLC, Galerije Alkatraz, Galerije Ganes Pratt, Galerije Kapsula in Galerije ŠKUC. Pri izbiri umetnikov so se Zrinskemu pridružili kustosi posameznih galerij - Gülsen Bal in Alenka Gregorič, Petja Grafenauer, Jadranka Ljubičič in Tadej Pogačar. »Razstava ne predstavlja samo pregleda oziroma izbora iz sodobne grafične produkcije, temveč s postavitvijo v šestih galerijah problematizira tudi vpetost te produkcije v kontekst sodobne umetnosti,« pravi Zrinski. To, da se je galerijam uspelo povezati in uskladiti odpiralne čase, programe, vstopnine in kar je še takšnih vsakdanjih, a pomembnih prvin pri delovanju galerij, in se uskladiti tudi pri konceptu osrednje razstave, je presežek v siceršnji praksi slovenskih razstavišč. Petja Grafenauer pravi, da je razumevanje umetniškega dela vedno vpeto v mrežo tistega, kar umetnino obkroža. »V prostor, kjer je umetnina predstavljena, vstopi gledalec s svojimi izkušnjami, preteklim vedenjem, trenutnimi mislimi in občutki; in vsak kraj, v katerem se umetnina udejanji, nosi v sebi potencialno pripoved ter svojo lastno preteklost in čutnost. Zato umetnino vsakič vidimo drugače. Naše razumevanje je odvisno od trenutka, v katerem jo srečamo, od kraja in naše pripravljenosti, da jo sprejmemo.« Kuratorji postavljajo vprašanja - ali lahko ustvarimo popoln svet, bodisi realen bodisi virtualen, in kakšna je družbena moč tistih, ki imajo v svojih rokah ključ matrice? Odgovore pa bomo morali poiskati v delih več kot osemdesetih ustvarjalcev iz Evrope, Afrike, Azije, z Bližnjega vzhoda, iz Avstralije in obeh Amerik.
Ob vsakem bienalu je tradicionalno ena izmed razstav namenjena nagrajencu prejšnjega bienala. Leta 2007 je dobil osrednjo nagrado korejski umetnik Jeon Joonho, a je predlagal, da namesto njegove osebne razstave kuratorka Kim Jyeong-Yeon pripravi razstavo sodobne korejske umetnosti, ki bo na ogled v Galeriji Cankarjevega doma. Tako bomo imeli ekskluzivno priložnost videti novo korejsko umetnost, nastalo po obdobju gogo klubov, ki so bili v sedemdesetih in osemdesetih letih sinonim za mladinsko kulturo in njen odpor proti prevladujočim družbenim normam. Umetniki, ki so uvrščeni v izbor »Po gogu«, sodijo v povojno generacijo, rojeno v šestdesetih letih, odraščali pa so v času gogo klubov. Po obdobju iskanja novih vrednot sedaj pripovedujejo zgodbe o svojem kulturnem in družbenem okolju iz novega zornega kota.
Po zgledu Daljnega vzhoda bodo v Galeriji Alkatraz prirejali Čajanke za sodobno umetnost in razpravljali o nujnosti velikega razstavišča v Ljubljani. Poseben program za otroke je dobra naložba v prihodnost vsake galerije in prireditve. Zato je otrokom letos namenjenih kar nekaj razstav in prireditev. Razstava Odtisi nas čaka na Jakopičevi promenadi s šestdesetimi barvnimi povečavami otroških grafik, ki so nastale pod mentorstvom Bogdana Borčiča, Alenke Gerlovič, Tince Stegovec in številnih drugih. Spremljevalna didaktična razstava I. osnovne šole Žalec - Motivacija, ustvarjalnost in inovativnost v grafičnih listih otrok in mladine - je del mednarodne konference, ki jo prireja Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov v sodelovanju z Zavodom za šolstvo, Oddelkom za likovno pedagogiko in glasbo na Pedagoški fakulteti in organizacijo InSEA. Otrokom bo namenjena tudi grafična delavnica Pionirskega doma, pod geslom Tivoli tiska pa bodo v grafičnem ateljeju MGLC imeli enodnevne delavnice na temo osnov grafičnega izraza; namenjene so otrokom od tretjega do šestega leta. V grafičnem ateljeju MGLC bo tudi delavnica za ljubitelje umetnosti in ustvarjalce na temo ekojedkanice - nestrupene in do okolja prijazne tehnike globokega tiska na vodni podlagi.
Strip bo dobil »bienalno« besedo in sliko na spremljevalni razstavi Strip-burgerja Pozdravi iz Striponije - mednarodnega stripovskega projekta, kjer so imeli umetniki iz tujine nalogo, da portretirajo Slovenijo, in nasprotno, slovenski avtorji so portretirali dežele svojih kolegov. Razstava bo na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi. Tudi v Kavarni Kinodvor bo vrsta prireditev, povezanih s stripom: finski umetnik Jyrki Heikkinen bo predstavil svojo ustripljeno poezijo, potekal bo pogovor o stripu doma in po svetu v sodelovanju s portugalsko založbo Chili Com Carne, na ogled bodo kratki animirani filmi in oktobra bodo pripravili stripovski jam session, vse iz serije Greetings from Cartoonia.
Sedemčlanska mednarodna žirija, ki jo sestavljajo Katia Anguelova iz Sofije, Bassam El Baroni iz Aleksandrije, Valeria Ibraeva iz Taškenta, Kim Jyeong-Yeon iz Seula, Julija Moritz iz Leipziga, Eha Komissarov iz Talina in Jota Castro iz Lime, bo izbrala nagrajenca ter podelila veliko nagrado 28. grafičnega bienala. Vprašanje pa je, ali bo imela že letos opraviti s primerom bioprinta. Božidar Zrinski pravi, da so nekateri strokovnjaki že napovedovali razvoj grafične umetnosti v smeri bioprintov, ko bodo umetniki ustvarjali s kloniranjem. Sprašuje se tudi, kako osmisliti edicijo oziroma zakaj edicija v grafični umetnosti ni več potrebna. Sklene v slogu filma Matrica in predstavi hipotezo, »da je reduktibilna umetnost zmožna zaživeti svoje življenje in da umetnik ne bo več imel nadzora nad učinki in prezentacijo grafičnega lista. Razpršena edicija pomeni, da lahko vsak list oživi in učinkuje po svoje.« Namen letošnjega bienala je ponazoriti, da je materialnost matrice vsaj tako zanimiva kot njena nematerialnost in da je bistvena ideja, ki se širi.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.