Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

7. 7. 2011  |  Mladina 27  |  Kolumna

Simfoniki pregnali krizo

Aktualni set strategij vladanja in gospodarjenja

/media/www/slike.old/mladina/pamflet_27.jpg

© Tomaž Lavrič

Predsednik vlade Borut Pahor napoveduje zmanjšanje proračunskih izdatkov, sredstva za kulturo namerava drastično zdesetkati. Tudi njegov tekmec Janez Janša v programu vlade v senci deli skrb zaradi naraščajočega dolga, ki raste po 100 evrov na mesec na državljana. Država, ki se tako silovito zadolžuje, bo pač končala tako kot Grčija.
Toda ministrica Katarina Kresal v trenutku, ko naj bi vsi zategovali pasove, napove povišanje plač policistom. Ker da stare zakonske obljube to terjajo. Zaresova ministrica Irma Pavlinič Krebs je šokirana, ostro nasprotuje, to pomeni plaz vseh drugih uslužbencev, ki z enako mero lahko zahtevajo povišanja, ki so jim jih nekoč obljubili. Konec koncev so tudi gradbeni podizvajalci dogradili državne ceste in postavili stanovanjske bloke, a svojega dela niso dobili plačanega. V državi je zrasla številna množica opeharjenih; naj si bo zaposlenih v javni upravi, delavcev, ki jim podjetja v stečaju niso plačevala plač in prispevkov, kamor koli se obrnemo, jih najdemo na tisoče.
Vlada pod taktirko Kresalove pa bo izmed vseh izbirala kot pri loteriji enega samega srečnega dobitnika - policiste!??
Pa vendar, ali je država res v finančni krizi?
V nedeljo so na Kongresnem trgu v Ljubljani uprizorili koncert, ki je bil brez primere: več kot tisoč glasbenikov je izvedlo Mahlerjevo Osmo simfonijo pred 15.000 poslušalci. Dogodek, ki je letos brez primere v Evropi. Ni ga mesta ne države, ki bi ob otvoritvi garažne hiše organizirala in plačala za tak glamurozni spektakel. Gostitelj predsednik Danilo Türk je bil navdušen, prvi patron ljubljanski župan Zoran Janković se je topil od pomembnosti, medijska poročila so pela slavospeve, le glasbeni kritik Gregor Pompe je v »Dnevniku« podal hladno strokovno oceno: »V ospredju nista bila Glasba ali Mahler, temveč Trg, bratstvo med Slovenci in Hrvati (...), množica. Zvočne dispozicije so bile pričakovano neugodne, zato se je zdela izvedba poravnana kot stisnjena mp3-datoteka, katere predvajanje nas bi doseglo s kuhinjskega radia sosedove sobe, dinamični razpon je bil ozek, zvočna razmerja med orkestrom, zborom in solisti porušena.«
Medtem ko sta državni in mestni proračun rekordno zadolžena, je dvojica Janković-Türk botrovala najdražjemu umetniškemu spektaklu - koliko je stala prireditev? - pod milim nebom, pri čemer je državni predsednik stvar opravičil z besedami, da upa, da bo predstava pomagala, da bomo bolj optimistični!!!?? Častni povabljenci zagotovo, saj so v času splošne krize pokazali ljudstvu, kako pričakati gospodarski zlom: z nasmehom in z ostrigami in škampi v ustih.
Toda ljubljanski glavar je tudi pretanjeni lovec na denar davkoplačevalcev. Tri dni po koncertu vseh koncertov je prek mestnih služb napovedal, da bodo odslej kazni za napačno parkiranje na parkiriščih po 200 evrov. Če boste torej plačali za eno uro, avto pa odpeljali 5 minut prepozno, vas zna mestna oblast spraviti ob dva stotaka. Vsekakor rekordna kazen za takšno bagatelo.
Del sodobnih slovenskih županov je dobil status polbogov. V Kopru je dal pred volitvami župan Boris Popović prelepiti praktično celo mesto s svojimi plakati. Gesta, ki je parodija na volitve. To, kar je Tito s policijsko strahovlado uprizoril na volitvah 1945, so Popovićevi izvedli z gomilami novcev.
Toda, ali je to sploh demokracija? Ko volitve preprosto kupiš, saj volivcem s plakati opereš možgane, da verjamejo, da celo mesto diha za župana.
Preprosti test: zakaj bi h glavnemu kandidatu denarji drli kot potok? Na svetu ti nihče nič ne da zastonj, tu pa se donatorji kar tepejo, kdo bo prispeval več.
Načini vodenja velikih slovenskih občin potekajo kot avtokracija županov, ki prosto izbirajo projekte in izvajalce, naknadno sklenejo, da bodo gradbenikom doplačali še 38 milijonov. Župani, ki brez nadzora samovoljno pretakajo mestne proračune. Toda, namesto da bi bili pod lupo kriminalistov, finančnih in davčnih inšpekcij, veselo zmagujejo naprej.
V Ljubljani je na voljo veliko prostora za plakatiranje. Je občina objavila javni razpis? Nak, prvi mož magistrata se je osebno pogodil z Europlakatom. Za 15 let bodo dobili 140 lokacij za velike svetlobne vitrine, v zameno pa bodo za 1,8 milijona vzpostavili sistem, vsako leto pa bodo naklepali še za 900 tisoč stroškov vzdrževanja. Ni slabo, to, da se nekaj ljudi lahko zastonj prevaža po mestu, bo stalo mestni proračun 15 milijonov evrov!????? Ker je v igri 300 koles, dobimo lepo vsotico, da bo mehanično in softversko servisiranje enega kolesa v povprečju stalo po 3 tisoč evrov na leto!?!?!?!?!?!?!?!?!?!? Najbrž svetovni rekord, ki pa doslej še ni pritegnil ne kriminalistov ne Računskega sodišča.
V demokraciji velja sicer prvo načelo demokratična izbira. Smo doživeli razpravo mestnih svetnikov, na kateri bi se ti denimo odločili, ali to vsoto namenijo brezplačnemu BicikLju, ali obnovi kopališča Kolezija? Ne, pod vladavino Jankovića ni možnosti izbire.
Tokrat je njegov glasovalni stroj odločil, da bodo zgradili garaže pod Tržnico. Arheologi skačejo v zrak, saj je na tem mestu najbogatejša srednjeveška kulturna dediščina, neizmerno narodno bogastvo. Protestirajo akademiki, tiho pa ostaja predsednik države. Gospod Türk pohlevno molči, kaj ne bi, ko pa je še pred nekaj dnevi sedel zraven Jankovića na mega koncertu.
Toda, kaj je sploh odločil mestni odlok? Da bo mesto podarilo Mahrovo hišo tistemu investitorju, ki bo zgradil podzemno garažo z največ parkirnimi prostori. Če ocenimo vrednost velike Mahrove hiše na nekaj milijonov, dobimo enačbo, po kateri bo mesto plačalo nekaj milijonov za to, da bo zasebnik zgradil garažo, ki bo v mestni lasti. A tak sklep je preveč enostaven, župan dodaja še možnost, da se ne bo našel nihče. Potem bo projekt padel v vodo? Nikakor, gremo naprej, v tem primeru bo investitor dobil stavbo dimenzij mestne palače, za povrh pa še koncesijo, da upravlja z garažami. Se pravi, zasebni partner dobi od mesta palačo in še za 20, 30 let pravico do pobiranja parkirnine, potem pa garažo prepusti mestu!? Projekt, ki dosega sloviti posel Kresal-Pogačar z NPU.
Toda kdo za hudiča pa sploh rabi garaže pod Tržnico, ko pa je zraven parkirna hiša Kapitelj, kjer vas vedno čaka prosto parkirišče? Ali je to res osrednji projekt mesta Ljubljane? Newyorški župani v poletni vročini postavljajo ad hoc bazene sredi ulic, da se meščani lahko v njih ohladijo, ljubljanski župan pa sredi poletja ponuja meščanom podzemne garažne katakombe.
A kdo je že sosed načrtovanih garaž? - Stolnica Sv. Nikolaja, ki so jo postavili leta 1707 in velja za osrednjo podobo ljubljanskih razglednic že več kot stoletje. In kaj pravi škof Anton Stres? V javnosti ni slišati njegovega protesta ne zahteve po umiku projekta. Ko je Jankovićeva četica odločila, da v pogozdenem delu Viča požegna blokovsko gradnjo v korist sumljive liechtensteinske firme, se je bližnja soseska organizirala v proteste. Bori se za zeleno Ljubljano, za zaščiteno sovo, ki tam gnezdi. Le poglavar največje slovenske Cerkve molči, kot da mu je povsem vseeno, kaj se dogaja na zemlji.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.