Vrnitev v "Depalo vas"

Prejšnji ponedeljek je na Mladino prispelo pismo, v katerem nam je nekakšna "odporniška organizacija" poslala dvojnika pisem, ki naj bi jih hkrati dobila predsednik vlade dr. Andrej Bajuk in predsednik državnega zbora Janez Podobnik. S pripisom, da se avtorji anonimk zavedajo, da jih ne bomo objavili, da pa nam bodo koristile pri "pojasnjevanju kasnejših dogajanj" - seriji političnih atentatov, katerih žrtve naj bi bili vidni predstavniki "pomladnega" političnega tabora in celo ljubljanski nadškof.

Neverjetno! Ali vendarle samo še en znak nestrpnosti slovenske politične klime in zato nič tako zelo nenavadnega. Anonimk na naše in druga uredništva pride kar nekaj in med njimi se najdejo tudi takšne, v katerih avtorji grozijo z izjemno nasilnimi dejanji. Tako nekako je "svojo anonimko" očitno ocenil tudi Janez Podobnik. Dr. Andrej Bajuk strašljivega pisanja menda sploh ni dobil ali pa ga je kot povsem nepomembnega samo nekam založil. Janez Janša pa je bil v svoji reakciji naravnost dobrohoten, čeprav je anonimko, ki ga obsoja na smrt, Slovenskim novicam posredovala njegova stranka. Lari fari torej? In vendar se ob prebiranju groženj "ultralevičarske" teroristične skupine zdi, kot da ne gre le za naključnega "neprisebnega" anonimneža, ki s tem, da piše grozilna pisma, začasno sanira svoje psihične težave. Že samo vse prevelika natančnost teksta na eni in hkratni očitno namerni tiskarski škrati na drugi strani ter konservativno domačijski žargon (slovenstvo, stoletni boj za samostojnost ...), ki naj bi ga uporabljali "ultralevičarji", vzbujajo sum, da gre za nekaj drugega. Za obuditev tradicije anonimk, ki so se v Sloveniji že pojavljale kot predvolilno orožje.

Ogroženost pač politično koristi samo potencialnim žrtvam. Še posebej - to se zdi skorajda nepredstavljivo - , če bi anonimkam na koncu sledil tudi poskus oziroma kakšen ne ravno uspel atentat. Tudi zato misel, da bi atentate na "pomladne" politike organiziral samozvani "svet modrecev", ki se hkrati razglaša za "ljudsko sodišče" in naj bi bil nekakšna udarna pest "skrajne levice", še najbolj spominja na znanstveno fantastiko. Kaj bi s takšnimi potezami dober mesec pred volitvami, na katerih vse javnomnenjske raziskave desnici ne napovedujejo nič drugega kot prepričljiv poraz, pridobila "levica"? Ničesar. Nasprotno, neizbežno bi veliko izgubila. Ali hočejo torej "ultralevičarski" teroristi pomagati desnici? Tudi to bi bilo seveda mogoče. In vendar scenarij teroristične organizacije še najbolj spominja na dejanja, ki jih je pred leti proizvajala skupina z imenom "paravomo". Ta je najprej ponaredil dokumente o nadzorovanju medijev in politikov, da bi potem, ko so bili objavljeni, lahko dokazovali, kako mediji lažejo in operirajo s ponaredki. Potem so "paravomovci" ponaredili še vojaške dokumente in jih podtakniti v avto Milana Smolnikarja, da bi s tem dokazovali njegovo vohunstvo. Mimogrede, kljub temu da so ta dejstva jasna in bolj ali manj znana, mnogi še danes prostodušno verjamejo, da je imel "paravomo" prav.

Scenarij letošnje "Depale vasi" bi tistega izpred šestih let po peklenskosti nedvomno prekašal. Čeprav za bolestne ambicije "desnih revolucionarjev" seveda ni nikakršnih pisanih dokazov. A scenosled produkcije izrednih razmer, ki naj bi v največji tajnosti nastajal že par mesecev, bi šel približno takole. Najprej naj bi se konec avgusta pojavila serija anonimk, ki bi v javnosti utrdile prepričanje o obstoju nekakšne "ultralevičarske" teroristične organizacije. To prepričanje naj bi v začetku septembra utrdil kakšen morda celo uspel atentat na enega od manj pomembnih "pomladnikov" ali celo tistih, ki so "pomladno stvar" izdali (na spisku doslej "obsojenih" so Rode, Janša, Peterle in Marjan Podobnik). Vrhunec pa naj bi akcija dosegla tako rekoč tik pred volitvami z atentatom na edinega pravega voditelja "pomladi" Janeza Janšo. Atentat bi seveda moral ob tem, da bi napadeni preživel, izgledati skrajno resno. Dovolj resno, da bi sprožil val ogorčenja, ki bi se potencialno lahko sprevrglo v naklonjenost žrtvi.

V primeru uresničitve takšnega scenarija bi bil politični učinek vsekakor velikanski in dolgoročen. Tudi če "pomladi" to ne bi prineslo zmage na jesenskih parlamentarnih volitvah, bi takšen razplet prinesel dokončno izpolnitev napovedi, da državljanska vojna še traja.