Pomembne razlike?

Politika naj ne posega v gospodarstvo, zunanja politika naj omogoči čim boljšo pozicijo za uveljavljanje interesov slovenskih državljank in državljanov v svetu, investicije v znanje naj bodo ena od najpomembnejših prioritet, vlada naj skrbi za to, da bodo socialne razlike čim manjše, cerkev naj bo ločena od države. Se strinjamo? Ali razlik torej skoraj ni? Na politični sceni, v kateri samo predstavnica Nove Slovenije v TV-soočenju ugotavlja, da so stroški preganjanja mehkih drog verjetno previsoki, na vprašanje o homoseksualnih porokah pa samo predstavnica Desusa odgovarja, da bi morali imeti vsi ljudje enake pravice, jih je vsekakor vsaj težko posploševati.

V zunanji politiki je Bajukova vlada dosegla "svojo" zmago. Bruselj hvali prizadevanja v približevanju Slovenije Evropski uniji. To seveda ni nepričakovana zmaga. Sicer pa "Evropa", kot kaže, tako ali tako ne more postati predmet letošnje predvolilne kampanje. Kot da je še vedno predaleč. Precej opaznejše je bilo vladno reagiranje na avstrijske zahteve po "odpravi" avnojskih sklepov, v katerem nikakor ni zmogla češko enostavnega in jasnega odgovora. Enako pomembna pa je najbrž tudi odklonitev podpisa dr. Andreja Bajuka pod "evropsko pismo podpore" opoziciji pred volitvami v Jugoslaviji. Lojze Peterle je sicer nekaj govoril o ločenem pismu, potem pa se ni zgodilo nič. Kot da lahko takšne geste pomagajo prisotnosti na območju, precej večjem od Jugoslavije, ki se bo po Miloševićevem padcu živahneje odprlo za trgovino in investicije. A Drnovšek se je s Haiderjem celo pogovarjal, do JV Evrope pa je bil odnos prejšnje vlade le nekoliko toplejši.

Dr. Andrej Bajuk je v državnem zboru pred svojo izvolitvijo še posebej poudarjal pomen znanja in novih tehnologij. Pri tem najbrž ni imel v mislih kloniranja, se je pa pozneje veliko besed začelo vrteti okoli interneta. Slovenija je v telekomunikacijah zaostala. O tem ne govorijo podatki o številu računalnikov ali dostopov do interneta, ampak precej bolj pomembna hitrost prenosa informacij in njegova cena. Dokler je najhitrejša povezava v široki javni uporabi ISDN, smo pač daleč od modernosti. Z brezplačnim dostopom prek Siola pa je vlada monopol Telekoma še okrepila in mu ponudila vtis lažne varnosti pred prihodom konkurence. Seveda Bajukova vlada ni kriva za porazno stanje telekomunikacij. Prejšnja vlada na tem področju ni storila praktično ničesar.

Je pa pripravila šolsko reformo, ki si jo Bajukova vlada na vso moč trudi zaustaviti. Skozi reformo naj bi v naslednjih letih nastal nov šolski sistem. Z rušenjem njenih temeljev bi se ta zavlekla, morda za nekaj generacij. Kar bi bilo gotovo negativno za "produkcijo" znanja. A moto "Ta šola ni naša šola" je očitno močnejši. Glavni projekt tega vodila ostaja seveda uvedba verouka v javne šole, tako da bi ga poučevali cerkveni ljudje (nadškof govori o duhovnikih, nunah in laičnih teologih), v cerkvah, kot obvezni izbirni predmet, ki bi ga financirala država. Tako bi de facto del šolskega sistema, v nasprotju z načelom delitve države in cerkve, država prepustila cerkvi. Bajukova vlada je takšni rešitvi naklonjena. Drnovšek pa se je o njej s simpatijami prav tako pogovarjal z nadškofom.

In socialna pravičnost? V Sloveniji so se med tranzicijskimi državami razlike med socialnimi sloji relativno še najmanj povečale. Bi jih vlada dr. Andreja Bajuka lahko ponovno zmanjšala? Za to je vsekakor imela veliko premalo časa. Ob političnih posegih v gospodarstvo, ki je za takšne podvige vsekakor odločilno, pa je to kaj malo verjetno. Še bolj neprijetno napoved glede tega daje izjava Janeza Janše, ki je ob prevzemu "božjega daru" povedal, da je naloga nove vlade predvsem ustvarjanje nove - druge elite. Kar je pravzaprav skrajno perverzno, saj predpostavlja, da moraš imeti za gradnjo elite najprej politično oblast. Kadrovske "revolucije" Bajukove vlade takšno interpretacijo potrjujejo.

Člani zadnje Drnovškove vlada o ustvarjanju novih elit niso govorili. Res pa je, da jim tudi ni bilo treba. Morda se tudi zato zdi, da ni Drnovškova vlada nikoli niti približno tako grobo posegala v gospodarstvo, kot to v zadnjih mesecih počne Bajukova. Najbolj neokusno v primeru Gorenja, ki mu je gospodarski minister po katastrofalnem požaru že obljubil pomoč, potem pa se je nekdo v vladi domislil, da ima Gorenje v lasti delnice Dela. Časopisa, do katerega na desni že dolgo čutijo prezir in si ga želijo spremeniti. Kakšna priložnost! In vlada je začela Gorenje izsiljevati, češ prodajte delnice, pa vam bomo pomagali. Neverjetno, tudi zato, ker pomeni neposredno vmešavanje vlade v poslovne odločitve podjetja, v katerem vlada sploh nima svojega deleža.

So torej volilno pomembne razlike med LDS in Koalicijo Slovenija (SDS + Nova Slovenija), edinima političnima opcijama, ki računata na mandatarstvo, res tako izrazite? Niti ne. Zakaj ima torej v javnomnenjskih anketah LDS takšno prednost? Odgovor je lahko samo neverjetno število kadrovskih in "revolucionarnih" potez ter neumnosti, s katerimi nas je v zadnjih mesecih Bajukova vlada dobesedno zasula. Če se ozremo nazaj, se Drnovškova zdi glede tega precej bolj prizanesljiva. Že samo to pa je kar precejšnja razlika.