Človek presenečenja

Bajuk kot osebnost leta? Leto, ki se je začelo z združevanjem pozicijske SLS in opozicijske SKD, se tudi končuje z razdruženima SLS + SKD in NSi, ki je nekakšna naslednica "trdega dela" bivše SKD, pa tudi vloge posameznih strank v politiki so ostale bolj ali manj iste. Ali torej sploh lahko rečemo, da je v zadnjih dvanajstih mesecih na političnem prizorišču prišlo do pomembnih sprememb in da jih je pravzaprav omogočil dr. Andrej Bajuk, človek, ki ga javnost lani decembra skorajda ni poznala?

Drnovškove zagate s koalicijo, interpeliranimi ministri, vatikanskim sporazumom in maloobmejnim sporazumom s Hrvaško ter seveda z volilnim sistemom so bile vse prej kot lahke. In volitve, če bi do njih prišlo spomladi, bi bile gotovo precej bolj negotove, kot so bile jeseni. "Pomladni" prevzem vlade je Drnovška rešil neprijetne koalicije in ministrov ter razprave o podpisih vatikanskega in maloobmejnega sporazuma s Hrvaško. V predvolilni kampanji je Bajukova vlada diktirala druge teme, namesto Drnovška pa je razrešila tudi najbolj zapleten problem volilnega sistema, ki je LDS ves čas razdvajal. Na koncu je razbil "pomlad". Bajukova vladavina pa je prinesla premočno zmago "nepomladi". In vendar to ni bilo nujno? Ko se je Drnovšek odločil, da bo glasovanje o svoji novi vladi vezal na nezaupnico, so "pomladniki povsem upravičeno začutili svojo veliko priložnost. V nekaj mesecih vladanja bi vendarle lahko prepričali vsaj nekatere neodločene "sredinske" volilke in volilce, ki jih najbolj zanima njihovo mirno življenje, da znajo to početi preudarno, da skratka obvladajo posel. No, Bajukova vlada je hotela več. Hotela je stvarjenje nove elite - revolucijo. Pri tem je ravnala celo tako neokusno, da je na primer zahtevala odprodajo delnic Dela v zameno za pomoč požganemu Gorenju. So si predstavljali, da si bodo tako pridobili dolgoročno naklonjenost menedžerjev?

A Bajukova vlada se ni povsem sprla samo s svojimi političnimi nasprotniki in predstavniki elit, ki so se po navadi pripravljeni prilagajati kakršnikoli "ideologiji", samo da lahko prosperirajo. Namesto z združeno "pomladno" koalicijo, ki bi na volitvah parirala LDS, se je vladna pot že kmalu končala s popolnoma sprtima taboroma "pomladnikov", za katera bi lahko rekli, da sta se predvsem opredeljevala glede na to, ali sta za Janšo ali proti njemu. Nič novega torej. Samo da v vladi razmerja in metode, ki vodijo neko skupino, postanejo mnogo bolj transparentni. Kmalu je postalo očitno, da je metoda sporazumevanja hard core "pomladnikov" izsiljevanje. Ker so "eselesovci" poiskali edino možno pot iz referendumske godlje volilnega sistema - to, da v državnem zboru ne bo potrebne večine za večinski sistem, je bilo bolj ali manj jasno vsem -, so jih pravi "pomladniki" razglasili za izdajalce. Ker niso hoteli še enkrat na referendum? Ali ker so se ustrašili vladnih komunikejev, ki so govorili o tem, da nimamo volilnega zakona, in so jih tisti bolj sumničavi lahko razumeli kot napovedovanje izrednih razmer? Da ne bo pomote, sedanji volilni sistem je kljub temu legitimen in legalen. Ljudstvo pa je pozneje na volitvah pokazalo, kako ceni takšno brezkompromisnost in kako zelo pomembna se mu zdi podpora večinskemu sistemu. Ampak zaradi izdajstva se je Bajuk odločil, da z novo SLS+ SKD ne bo nič. In da se na volitve bolj splača s svojo stranko in v koaliciji z Janšo. Hud poraz je bil od tistega trenutka naprej neizbežen.

Zakaj potem takšna odločitev? Je res vsega kriva načelnost? Ali pa gre ves čas predvsem za to, da je biti eros spopada za prave "pomladnike" pač pomembnejši od preračunavanja možnosti za uspešen izid tekmovanja? To se je konec koncev potrdilo tudi pri zadnji veliki avanturi Bajukove vlade. Odločitvi za "desant čez Dragonjo". Težava je seveda v tem, da so takšni prijemi značilni za ekstremiste in da ekstremisti praviloma ne doživljajo zmag na volitvah. In da v normalnih okoliščinah tudi drugače le redko pridejo na oblast. Prav tu pa je svoj pomen pokazala najpomembnejša Bajukova "vrlina" - anonimnost. Pri vseh velikih potezah Bajukove vlade je bilo čutiti duh Janeza Janše. Včasih tako zelo, da je bil predsednik vlade videti samo še lutka svojega obrambnega ministra. Oziroma svojega heroja. Zakaj je potemtakem sploh vreden tolikšne pozornosti? Ker brez njega Janša najbrž nikakor ne bi mogel "prevzeti" vlade. Neznani dr. Andrej Bajuk, ki je v svojih prvih nastopih v državnem zboru govoril tako spravljivo, je bil vendarle dovolj sprejemljiv. Tudi za SLS. Kljub temu da je marca začel svojo politično kariero kot vodja strateškega sveta Koalicije Slovenija, nekakšne vlade v senci, v katerem SLS ni sodelovala.

Dr. Andrej Bajuk je tako omogočil primerjavo, ki je vsekakor pomembna in bo po obdobju premoči LDS morda povzročila tudi oblikovanje neke drugačne opozicije.