Pomlad še živi

"Po volitvah 2000 se je prvič v zadnjih desetih letih izoblikovala od nomenklature zares neodvisna, politično, interesno in osebnostno nepodkupljiva in profilirana parlamentarna opozicija s političnimi izkušnjami, kakršnih Demos še ni imel."
Dr. Peter Jambrek, v Ampak

Povolilna inventura na desni, ki je doslej potekala bolj ali manj zakulisno, je počasi začela dobivati obrise tudi v javnosti. Tudi "pomladniki" se očitno zavedajo, da sedanja razmerja na opozicijski politični sceni ne napovedujejo ravno dobrih možnosti za uspeh na enih od prihodnjih volitev. Kakšne spremembe se torej pripravljajo?

Glavni krivci sicer še vedno ostajajo mediji in SLS + SKD. Vendar je vedno več tudi samokritičnosti. Napaki, ki se omenjata najbolj pogosto, sta vztrajanje pri uveljavitvi večinskega volilnega sistema in s tem fokusiranje na samo eno, za volilce nepomembno temo ter javna podoba SDS ter njenega predsednika, ki ne privabljata "sredinskih" volilk in volilcev. In sklepi? Še naprej izključevalni. SLS + SKD se zdi za "pomladnike" izgubljena. NSi pa je pravzaprav samo naslednica klene SKD. Težava je seveda v tem, da NSi in SDS, tudi če se slednja spremeni, v kar pa, kot kaže, nihče pretirano ne verjame, sami nikakor ne moreta zmagati na volitvah. Kar je vsekakor depresivno. Še posebej ker medtem "partijsko kadrovanje", kot piše Jože Pučnik, ogroža sistem demokracije.

In rešitev? Korenite spremembe razmišljanja, ki v ospredje političnega diskurza ne bodo več potiskale protikomunizma, ampak druge manj anahrone teme, ki so bližje "neideološkim" volilkam in volilcem? Ne, rešitev, ki so se je domislili, je pravzaprav perverzna, saj ostaja plod logike delitve na "pomladne" in "nepomladne" ljudi, ki je bila srž pobude uzakonitve večinskega volilnega sistema. Gre za vzpostavitev koalicije pomladnih strank, ki bi pokrivale celoten politični spekter, od socialdemokracije prek liberalcev do krščanskih demokratov, ki pa je mogoča samo z ustanovitvijo nove liberalne stranke. Čeprav bi morda idejo o ustanovitvi nove stranke lahko razumeli tudi tako, da je "desnica" končno ugotovila to, kar so "zlobni" mediji vedeli že ves čas, in sicer da ji manjka "sredina". Tista, ki jo je na volitvah leta 1996 predstavljala SLS in ki je "pomladniki" na lanskih volitvah niso imeli.

Kakorkoli, SLS + SKD ne sodi več v "pomladni krog", sicer pa je "sredina" tako ali tako drugje. Na liberalni strani. Ker pa liberalnodemokratsko in liberalno stranko že imamo, dr. Peter Jambrek novo stranko imenuje "liberalno demokratična meščanska stranka" in jo seveda postavlja na "sredino". Sedanja koalicija, ki je po njegovem "skoraj identična s politično strukturo pluralizma samoupravnih interesov", je reprezentant vladajočega razreda. SDS pa po drugi strani "združuje domoljubne, v prejšnjem sistemu ponižane in razžaljene, verjetno tudi 'desne' ali 'meščanske' sloje". Kdo so torej tisti, ki naj bi jih predstavljala nova žlahtna liberalna stranka? Srednji sloj? Ali tisti, ki so prepričani, da v Sloveniji inštitucije ne delujejo, in s "pomladniki" delijo prepričanje, da tranzicija nikakor ni končana, a o lustraciji ne govorijo; tisti, ki jim je menda vseeno, kaj je levo in kaj desno, ter tisti, ki o sebi zmotno mislijo, da niso verni, a kljub temu manifestativno verujejo; tisti, ki se nad Evropsko unijo navdušujejo predvsem zaradi evropskega nadzora slovenskih, po članstvu v EU "lokalnih" oblasti in se hkrati zavedajo, da je večino predvsem strah, da ne bi bilo slabše? Skratka tisti, ki razmišljajo podobno kot dr. Peter Jambrek? Cinično.

Bi v njej svoj prostor našli nadstrankarski ministri Bajukove vlade? In ali projekt lahko uspe? Jambrek pravi, da bi si, kot jo tudi imenuje, "pristno liberalno evropska stranka" zaslužila: "... kaj jaz vem, četrtino, polovico volilnega sistema". Za kaj takega bi morala verjetno resno ogroziti LDS oziroma prevzeti večino njenih volilk in volilcev. A za LDS Jambrek tako ali tako pravi, da je "leva in etatistična". Potem z njo že ne bo nobenih težav. Za "pomlad" mnogo bolj neprijetno je, da napoved nove "pomladne" stranke po dosedanjih izkušnjah v resnici pomeni še največ težav za SDS in NSi. O tem priča tudi Jambrekova definicija SDS kot desne in meščanske. Kaj torej pripravlja "avtor" projekta večinskega volilnega sistema in pobudnik grandiozne poteze z beneško komisijo, ki je, kot pravi sam, med drugim tudi predlagal Kučana za predsednika Demosove vlade, se z Janšo domislil ideje o Bavčarju kot premieru, ki bi zamenjal Peterleta ter poskušal prepričati Janšo in Pahorja, naj združita svoji stranki?

Se bo res rodila velika desno sredinska stranka, ki bi na naslednjih volitvah prevzela primat Janezu Janši in omogočila zmago "pomladi"? Ali pa bo že ideja sama povzročila nov razkol med "pomladniki"? Prvo brez drugega brž ko ne ni mogoče.